Tropska vzpenjavka, zaradi katere vam bodo zavidali vsi sosedje

Petreja oziroma kraljičin venec (Petrea volubilis) slovi kot ena izmed najlepših tropskih vzpenjavk. Njeni dolgi, viseči grozdi v odtenkih vijolične, modrovijolične in nežne lila ustvarjajo prizor, ki ga je težko spregledati.

V toplih delih sveta pogosto prekriva pergole, zidove in vrtne loke ter jih spreminja v romantične cvetlične tunele.

Spada v družino sporiševk, kamor sodi tudi verbena, vendar se od nje po videzu povsem razlikuje, piše Zadovoljna.hr.

Njeni cvetovi lahko zrastejo več kot 30 centimetrov

Najlepši del petreje so njena izrazito dolga grozdasta socvetja, ki lahko zrastejo tudi več kot 30 centimetrov. Kar mnogi zamenjujejo za cvetne liste, so v resnici trajni, zvezdasti čašni listi, ki na rastlini ostanejo tudi potem, ko pravi cvetovi odpadejo. Prav zato je videti, kot da cveti izjemno dolgo, saj je več tednov obdana z bujnimi vijoličnimi socvetji.

V naravi raste kot močna olesenela vzpenjavka, ki lahko ob ustrezni opori doseže tudi več kot deset metrov dolžine.

Poleg razkošnih cvetov je petreja znana tudi po nenavadnih listih. Njihova površina je izrazito hrapava in spominja na brusni papir, zato je v angleško govorečem svetu dobila ime sandpaper vine oziroma "vzpenjavka z listi, podobnimi brusnemu papirju". To posebnost zlahka občutimo že na dotik in velja za eno njenih najbolj prepoznavnih značilnosti.

Tropska lepota, pripeljana iz Amerike

Petreja izvira iz tropskih delov Mehike, Srednje Amerike in severnih območij Južne Amerike. Danes jo gojijo v številnih tropskih in subtropskih krajih po svetu, kjer raste ter krasi botanične vrtove, parke in privatne vrtove.

Še posebej lepo je videti, kadar se prosto razrašča po večji pergoli ali čez vrtni paviljon ter z dolgimi socvetji ustvarja gosto vijolično zaveso, ki spominja na slapove.

Na območjih brez zmrzali najobilneje cveti spomladi. Če so vremenske razmere ugodne, lahko ponovno zacveti tudi bolj pozno v letu.

Glicinija ali petreja?

Podobnost z glicinijo ni naključna. Obe rastlini običajno razvijeta dolga, viseča socvetja, ki so že od daleč videti kot cvetlični slapovi. Kljub temu pa se precej razlikujeta.

Glicinija spada v družino metuljnic, zato ima tudi značilne cvetove metuljaste oblike. Petreja pa običajno razvije drobne zvezdaste cvetove, ki so združeni v goste grozde.

Pomembna razlika je tudi njuna odpornost. Glicinija uspeva v zmernem podnebju in praviloma dobro prenaša hladnejše zime, medtem ko je petreja izrazita tropska rastlina, občutljiva na nizke temperature in hladne fronte.

Kako jo vzgojiti?

Rastlina vam bo hvaležna, če ji boste omogočili dovolj sonca in toplote. Najbolje uspeva na zaščitenih legah, kjer ima čez dan veliko svetlobe, hkrati pa raste v dobro odcednih tleh.

Ko se dobro ukorenini, lahko prenese tudi krajša sušna obdobja. Kljub temu za obilno rast in cvetenje med rastno sezono potrebuje redno zalivanje. Spomladi in poleti jo lahko občasno pognojimo, ker dodatna hranila spodbujajo nastajanje novih poganjkov in cvetov.

Ker pa gre za močno in precej hitro rastočo vzpenjavko, potrebuje oporo, ki je trdna. Za to lahko uporabite pergole, ograje, večji vrtne loke, ali pa kovinske konstrukcije. Po cvetenju jo je priporočljivo nekoliko obrezati, s čimer ohranimo ustrezno obliko, ki spodbudi razvejanje.

Ali lahko rastlina uspeva tudi pri nas?

Na prostem uspeva le na območjih z zelo blagimi zimami, saj ne prenaša zmrzali. V celinskih krajih jo je najbolje gojiti kot večjo lončnico, ki jo je treba pred nastopom hladnega vremena prestaviti v svetel in zaščiten prostor, na primer na zimski vrt ali rastlinjak.

Zato jo pogosteje srečamo na sredozemskih vrtovih, kjer ji toplo podnebje omogoča bujno rast.

Le redke vzpenjavke se lahko pohvalijo s tako osupljivim cvetenjem kot petreja. Ko se njena dolga vijolična socvetja začnejo prelivati čez pergolo ali vrtni lok, vrt dobi skoraj pravljičen videz.

Če iščete rastlino, ki bo postala prava zvezda vrta, je petreja zagotovo ena najbolj impresivnih izbir. Ta eksotična lepotica združuje eleganco glicinije, razkošje bugenvilije in svoj povsem edinstven čar, še piše Zadovoljna.hr.