Oglaševanje

Podnebna kriza nas drago stane: Slovenija krepko pred vsemi na vrhu dveh neslavnih lestvic

author
J. M.
19. nov 2026. 05:18
1721219778-poplave-1024x683.jpg
Poplave 2023. (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Suše, poplave, neurja, zmrzal in požari so Sloveniji med letoma 1980 in 2025 povzročili za 19 milijard evrov gospodarskih izgub, kaže poročilo Evropske agencije za okolje. Gospodarske izgube na prebivalca so bile v tem obdobju v naši državi daleč največje izmed vseh držav Evropske unije. Ob zaostrovanju podnebne krize napovedi za prihodnost nikakor niso dobre.

Oglaševanje

Ekstremni vremenski in podnebni pojavi so v Evropski uniji med letoma 1980 in 2025 povzročili za 920 milijard evrov neposrednih gospodarskih izgub, kažejo podatki Evropske agencije za okolje (EEA).

Kazalniki odsevajo tudi vse bolj zaostreno podnebno krizo, ki jo v največji meri povzroča zgorevanje fosilnih goriv. V 45-letnem obdobju, ki ga je analizirala EEA, je skoraj tretjina vseh izgub nastala med letoma 2021 in 2025.

Največjo gospodarsko izgubo v absolutnih številkah so v obdobju 1980–2025 imele Nemčija (dobrih 195 milijard evrov), Italija (dobrih 162 milijard evrov) in Francija (dobrih 155 milijard evrov).

Na vrhu dveh lestvic pa je tudi Slovenija, ki je sicer v omenjenem obdobju skupaj imela 19 milijard evrov gospodarskih izgub. Naša država je zabeležila največje gospodarske izgube na prebivalca v EU. Naravne nesreče so v gospodarskih izgubah vsakega prebivalca "stale" 9.541 evrov. Razlika do Španije in Luksemburga, ki sta v tem pogledu na drugem in tretjem mestu, je precejšnja. Španska gospodarska škoda na prebivalca namreč znaša 3.316 evrov, luksemburška pa 3.061 evrov.

Požar na Krasu
Požar na Krasu leta 2022 | Denis Sadiković/N1

Le trije odstotki slovenskih gospodarskih izgub so bili zavarovani

Slovenija je tudi država z največjimi izgubami glede na velikost države. Za nami sta Belgija in Luksemburg. Prav tako smo tudi med državami z najmanjšim deležem zavarovanih gospodarskih izgub. Zavarovani so bili le trije odstotki gospodarskih izgub, ki smo jih med letoma 1980 in 2025 utrpeli zaradi ekstremnih vremenskih pojavov.

EEA je v analizi navedla, da so za 44 odstotkov izgub v obravnavanem obdobju poskrbele poplave. Suše, ohladitve in pozeba so skupaj povzročili četrtino vseh izgub, prav toliko so jih povzročili tudi nevihte in udari strele. Gozdni požari, toča in vročinski valovi skupaj predstavljajo okoli 5 odstotkov neposrednih gospodarskih izgub, navaja evropska agencija. EEA ob tem dodaja, da je za večino gospodarskih izgub krivih relativno malo izjemnih vremenskih pojavov, ki pa so bili toliko bolj udarni.

Črnoglede so tudi napovedi za prihodnost. Če bo globalna temperatura narasla za 3 stopinje Celzija, agencija ocenjuje, da bodo gospodarske izgube za EU in Združeno kraljestvo znašale vsaj 175 milijard evrov letno.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih