Zgodovinsko srečanje treh svetovnih voditeljev, Evropa pa znova ostaja ob strani

V kitajskem Šendženu se bodo danes na zgodovinskem tristranskem vrhu sestali ameriški predsednik Donald Trump, ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Ši Džinping. Čeprav vsak od njih na srečanje prihaja s svojimi cilji, bi lahko vrh nakazal širši premik v svetovni diplomaciji, v kateri imajo vse večjo vlogo neposredni dogovori med velesilami.
Potem ko sta se v sredo v kitajskem Šendženu sestala ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Ši Džinping, se jima bo danes ob predvidoma 7.30 po srednjeevropskem času na tristranskem srečanju ob robu foruma za azijsko-pacifiško sodelovanje (Apec) pridružil še ameriški predsednik Donald Trump.
Trump je pred vrhom napovedal, da se bo s kitajskim in ruskim kolegom pogovarjal o jedrski razorožitvi, vojni v Iranu, gospodarstvu, trgovini in, kot se je izrazil, "svoji najljubši temi, Ukrajini". Ameriški uradniki so sicer pred tem nakazovali, da ruska vojna v Ukrajini ne bo tema pogovorov.
Vsak od treh voditeljev pa na srečanje prihaja s svojimi cilji. Moskva upa, da bo vrh okrepil njen diplomatski položaj in prispeval k dogovoru o končanju vojne v Ukrajini pod pogoji, ki bi ustrezali Rusiji. Trump si prizadeva predvsem za tristranske pogovore o jedrskem orožju, Peking pa želi srečanje izkoristiti za utrditev svojega mednarodnega ugleda kot gostitelj zgodovinskega vrha, poroča Deutsche Welle (DW).
"Rusija si želi priznanja, ZDA nadzora nad oboroževanjem, Kitajska pa ugleda brez dodatnih obveznosti," je za DW dejala Alicja Bachulska, raziskovalka za politična vprašanja pri Evropskem svetu za zunanje zadeve. Ob tem ne pričakuje večjih prebojev. "Pričakujem, da bo vsak voditelj predvsem ponovil svoja stališča, ne pa ponudil dejanskih rešitev," je dodala.
Smo priča novi Jalti?
Srečanje je že zaradi udeležbe voditeljev treh svetovnih velesil izjemno. Nekateri ga primerjajo celo z jaltsko konferenco leta 1945, na kateri so se ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt, britanski premier Winston Churchill in sovjetski voditelj Josif Stalin dogovarjali o povojni razdelitvi območij vpliva.
A kot piše The Conversation, današnjega vrha ni mogoče preprosto označiti za novo Jalto. Prav tako ne gre za osamljen dogodek. Ši je maja letos v Pekingu v kratkem časovnem razmiku gostil Trumpa in Putina, Trump pa je septembra obisk vrnil v Washingtonu. Ameriški predsednik se je lani na Aljaski srečal tudi s Putinom.

Takšna srečanja po oceni omenjenega portala nakazujejo širši premik v mednarodni politiki. Namesto sodelovanja prek mednarodnih institucij in večstranskih pogovorov, ki je zaznamovalo obdobje po hladni vojni, vse bolj prihaja v ospredje neposredna diplomacija med voditelji največjih sil.
Čeprav Kitajska, Rusija in ZDA ostajajo strateške tekmice, se po tej razlagi vse bolj uveljavlja pristop, po katerem bi o ključnih svetovnih vprašanjih odločala predvsem peščica najvplivnejših držav. To ne pomeni njihovega formalnega zavezništva ali usklajenega preoblikovanja mednarodnega reda, temveč vse večji poudarek na neposrednih dogovorih med velesilami.
Evropa znova ostala brez mesta za pogajalsko mizo
Takšen razvoj dogodkov pa bi lahko imel posebej pomembne posledice za Evropo, ki vse pogosteje ostaja zunaj pogovorov o vprašanjih, neposredno povezanih z njeno varnostjo.
Na mirovnih pogajanjih v Abu Dabiju prejšnji teden je ruska delegacija izrazila željo po novi evropski varnostni ureditvi, zasnovani na vplivnih območjih po vzoru hladne vojne. Tudi Trump je omenil možnost širšega dogovora o končanju vojne v Ukrajini, ki bi vključeval "celotno Evropo".
Po pogovorih je posebni ameriški odposlanec Jared Kushner sicer dejal, da si Washington želi sodelovanja Evrope v mirovnem procesu. Vendar je ob tem ocenil, da bi bilo morda težje najti sogovornika, ki bi lahko verodostojno zastopal Evropo, kot prepričati Rusijo, naj Evropejcem dovoli sodelovanje.
Njegove besede so v Evropi sprožile zaskrbljenost in okrepile pomisleke o njeni politični razdrobljenosti ter vse manjši vlogi pri odločanju o ključnih mednarodnih vprašanjih.

V tem kontekstu je po oceni The Conversation pomembna tudi odločitev kitajskega predsednika Šija, da se udeleži tristranskega vrha. Srečanje s Trumpom in Putinom bi namreč lahko dodatno legitimiralo to izključevanje, tudi če Ukrajina ne bo med glavnimi temami pogovorov.
To je za Peking nekoliko občutljivo vprašanje. Ši je namreč večkrat poudarjal pomen večpolarnosti in nasprotoval ureditvi, v kateri bi o svetovnih zadevah odločala le peščica velesil. Kitajska je prav tako zagovarjala sodelovanje Evrope pri pogovorih o Ukrajini, piše omenjeni portal.
Kljub temu je kitajsko zunanje ministrstvo tristranski vrh označilo za dogodek "prelomnega pomena". Napovedalo je, da bodo voditelji "poglobljeno izmenjali mnenja o varovanju svetovnega miru in spodbujanju strateške stabilnosti v odnosih med velikimi silami".
Po oceni The Conversation bi to lahko pomenilo, da tudi Peking vse bolj sprejema diplomacijo, osredotočeno na neposredne dogovore med največjimi silami.
Evropa se tako znajde pred zahtevnim izzivom. Čeprav ostaja eno največjih gospodarskih in tehnoloških središč na svetu, svojo gospodarsko moč težko pretvori v enoten in dovolj vpliven glas v mednarodni politiki. Prav zato je simbolika srečanja v Šendženu toliko izrazitejša: Trump, Putin in Ši bodo razpravljali o vprašanjih, ki lahko pomembno vplivajo tudi na prihodnost Evrope, evropskih predstavnikov pa za pogajalsko mizo ne bo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje