Gosto zbito perje in puh cesarskemu pingvinu brez večjih težav omogočata preživeti temperature tudi do –60 stopinj Celzija.
Najprej odgovor na naslovno vprašanje: na sliki je perje cesarskega pingvina.
Največji med pingvini živi na Antarktiki, kjer temperature v temnem delu leta lahko padejo globoko pod ničlo. Prav gosto zbita mešanica perja in puha je odlična izolacija, ki žival ščiti pred mrazom. Cesarski pingvin ima najgostejše perje med vsemi pticami – Wikipedija navaja devet peres na kvadratni centimeter – pri čemer je puh kar štirikrat gostejši od peres. Kombinacija obojega mu omogoča, da brez velikih težav preživi tudi pri 60 stopinjah pod ničlo.
Gosto perje ga ščiti pred mrazom in mokroto. Živi v ledenem okolju, poleg tega pa je tudi vodna ptica, ki velik del življenja preživi v mrzlih vodah, ki obdajajo najjužnejšo celino.
Poleg gostega perja so pingvini razvili še eno strategijo v boju proti mrazu. V času snežnih neviht in viharjev se združujejo v velike skupine, nekakšne grozde, v katerih stojijo tesno drug ob drugem in se grejejo. Znotraj takega grozda lahko temperatura doseže tudi 37 stopinj nad ničlo, piše na profilu Mr. Commonsense na omrežju X. Čeprav je navzven grozd pingvinov videti precej negiben, se ptice v njem počasi premikajo in menjujejo mesta.
Tisti z roba se počasi pomikajo v notranjost, tisti znotraj pa proti robu. Včasih, če temperatura v središču preveč naraste, pa v skupini naredijo “luknje” oziroma se malce bolj razmaknejo, da se tako znebijo odvečne toplote. Znanstveniki, ki so ugotavljali gibanje pingvinov v tako strnjeni skupini, so ugotovili, da gre za precej zapleten vzorec, ki na koncu vsem pingvinom zagotovi enako količino toplote.
Cesarski pingvini so največji med pingvini. Odrasli samci lahko dosežejo višino 100 centimetrov in težo do 45 kilogramov. Čeprav vrsta ne velja za ogroženo, je po ugotovitvah znanstvenikov zelo občutljiva na spremembe v okolju. Zaradi podnebnih sprememb lahko do konca stoletja pogine kar 90 odstotkov populacije, smo pisali v avgustovskem članku.
