Luna in zvezde so vedno na nebu, vendar jih ne moremo vedno videti. Včasih pa podnevi lahko vidimo sonce in luno hkrati. Zakaj?
Luna ne sveti zaradi lastne svetlobe, ampak zato, ker se od njene površine odbijajo sončni žarki. “Sončna svetloba je čez dan tako močna, da nekako zaduši svetlobo lune in zvezd,” pojasnjuje astrofizičarka Cheyenne Polius.
Ko je luna v mlaju, je med soncem in Zemljo, tista stran lune, ki jo osvetljuje sonce, pa je obrnjena stran od našega planeta. To pomeni, da je luna še vedno na nebu, a je podnevi ne vidimo, saj se vsa sončna svetloba odbija od nas, piše hrvaški portal punkufer.hr.
Morda bo pomagalo, če si boste sonce predstavljali kot veliko žarnico in luno kot ogledalo. Pod nekaterimi koti žarnice ne vidimo, lahko pa vidimo svetlobo zaradi ogledala, ki jo odbija. To se zgodi, ko vidimo luno ponoči. Sonca ne moremo videti neposredno, ker nam Zemlja zakriva pogled nanj, vendar se njegova svetloba odbija od lune. Obstajajo situacije, ko lahko vidimo tako žarnico kot ogledalo, in prav to se zgodi, ko vidimo luno podnevi.
Ko luna nadaljuje svojo pot okoli Zemlje in stran od sonca, je vidne vse več njene osvetljene površine. Zato luno včasih vidimo zgolj polovično oziroma v krajcu. Dlje kot je luna od sonca in vidna nad obzorjem, lažje jo je opaziti podnevi, še pišejo na punkufer.hr.
“Luno je najlažje videti podnevi, ko je v prvi in zadnji četrtini, to je 90 stopinj stran od sonca. Potem lahko vidimo polovico osvetljene strani lune, ko je sonce še na nebu,” pravi astrofizičarka Polius. Na polovici svoje orbite je luna “za” Zemljo glede na sonce in lahko vidimo njeno celotno površino kot polno luno.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!