Založba Vida je v sodelovanju z vnukoma Josipa Ribičiča izdala prozno delo Kokošji rod, nastalo leta 1924 in izšlo v Gorici v Italiji. 7 kratkih zgodb, ki prinašajo še vedno zelo aktualne tematike o kokoškah, no, bolj o petelinih, ki se kregajo in imajo kup težav. Ob zgodbi so nastale neverjetne ilustracije slavne slikarke Ejti Štih, ki si jih lahko v naravni velikost ogledate na Ljubljanskem gradu.
Predgovor je napisal eden najbolj branih mladinskih pisateljev Slavko Pregl, ki se je na predstavitvi na Knjižnem sejmu pridružil direktorici založbe Vida Valentini Smej Novak, vnuku Josipa Ribičiča, ustavnemu sodniku Cirilu Ribičiču ter odličnemu tržaškemu pisatelji Marku Kravosu.
Josip Ribičič je utemeljitelj slovenske moderne pravljice, ki jo je kot pisec popeljal v sodobni evropski vrh. Kokošji rod je prozno delo, ki je v posodobljeni izdaji predstavljeno prvič po skoraj stotih letih. Ribičič je bil med ustanovitelji največje slovenske založbe Mladinska knjiga. Poimenoval in začel je revijo Ciciban, napisal kup sijajnih slikanic, pisal in urejal učbenike za slovenske šolarje, njegova zgodba Rdeča pest je bila ena kultnih knjig mnogih otroštev in je še vedno eden od stebrov slovenske mladinske literature.
“Pripovedi res niso basensko kratke, prav pretresejo pa z izraženimi nauki, ki po sto letih govorijo osupljivo močno, sicer žalostno, a veljavno in tehtno tudi v današnji čas. Nekatere bodo razbrali mladi bralec, drugi bodo resno opazili starejši,” pravi pisatelj Slavko Pregl: “V eni od zgodb nastopa rod belih in črnih kokoši, ki se prepira tako rekoč do uspešnega lastnega konca, namesto, da bi se dogovorile. Ni se treba preveč truditi in gledati okoli sebe, da vidiš, da te zgodbe Kokošjega reda žal veljajo še danes. Seveda ima dobiček nekdo tretji, kar potrdi misel, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.”
Tržaški pisatelj Mark Kravos je povedal, da je bil vesel monumentalno sestavljene knjige Kokošji rod s fantastičnimi ilustracijami Ejti Štih, ki seveda poudarjajo, da dobra literatura živi, da se lahko po sto letih spet vrne in postane aktualna: “Josip Ribičič je brez dvoma tržaški avtor, saj je bil Trst v njegovih časih največje slovensko mesto in tudi zelo proletarsko mesto. Kokošji rod je bil meni do te publikacije neznan. Živel pa sem ob Ribičiču in njegovem imenu in njegovih učinkih na našo skupnost v Trstu, vse od mladih nog. In seveda tudi potem sem od svojih profesorjev izvedel, kako je Josip Ribičič v Trstu sestavljal igre, prozo, ampak tudi to, kako je kot urednik Novega rodu objavljal avantgardne likovnike in Srečka Kosovela ter druge primorske avtorje v prvih 20. letih 20 stoletja. Zvedel sem, kako je za oder sestavljal in pripravljal svoje tekste. Na primerV kraljestvu palčkov in Kraljico palčkov. V kraljestvu palčkov je knjigo likovno opremil slikar Avgust Černigoj, sloviti konstruktivist in prijatelj Srečka Kosovela. Tudi ob uglasbitvi te knjige je sodeloval odličen skladatelj Ivan Grbec. Pri Kraljici palčkov pa je sodeloval sam skladatelj Marij Kogoj, tako da veste, da je vse to zasluga Josipa Ribičiča, in tudi njegova besedila so zakladnica, arhivska vrednost v naši mladinski literaturi, kar se premalo zavedamo. Obuditev Kokošjega rodu je veliko dejanje, zato se zahvaljujem tako založbi kot vnukoma. Kot tržaški avtor se počutim hvaležnega za to, da se izpostavi ta velik kulturni odtis, ki ga je Ribičič pustil v naši sredini. Ne smemo pozabiti, da se je jajce Kokošjega rodu najprej izleglo v Trstu.”
Valentina Smej Novak je povedala, da je imel pisatelj zanimivo življenjsko pot, saj se je rodil v Baški na otoku Krku materi Slovenki in očetu Hrvatu, ki je bil uradnik avstro-ogrske monarhije. Kako je pot preko Rakeka pripeljala v Ljubljano je povedal Ribičičev vnuk Ciril Ribičič.
“Mi smo bili kot potomci Josipa Ribičiča vedno zelo ponosni na svojega dedka in tudi danes je še vedno veliko sledi, na katere smo ponosni. Na primer Ribičičeva ulica na Viči v Ljubljani, veliko vrtcev ima ime Miškolina, osnovna šola v Trstu se imenuje po Josipu Ribičiču in še bi lahko naštevali. Posebno pa smo ponosni na Kokošji rod, ki je izšla v Gorici. Njegova osebna zgodba je zelo zanimiva. V Rakeku je bil nekaj časa ravnatelj osnovne šole, nato je prišel v Ljubljano, kjer ga je ujela tudi druga svetovna vojna. Fašisti so pri njem doma našli Slovenskega poročevalca in celo zaprli celotno družino in jih odpeljali nazaj v zaporu. Dedek je bil posebno užaljen, da je bil v zaporu s kriminalci, čeprav mu je bilo tako veliko lažje, kot če bi bil politični zapornik,” je povedal Ciril Ribičič, ki pa je poudaril, da so zgodbe Kokošji rod zelo resne, a je bil dedek v resnici zelo zabaven človek.
“Zgodbe so res še vedno aktualne. Ena se mi zdi, kot da bi govorila o današnjih slovensko-hrvaških odnosih, druga o razlikah v tranziciji na Madžarskem in v Sloveniji, tretja bi bila aktualna o obujanju fašizma v Italiji, tako da o res aktualne,” je povedal vnuk, ki ima dedka, tudi enega od ustanoviteljev založbe Mladinske knjige, v zelo lepem in prijetnem spominu.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
