Zgodovinski trenutek: zaščitena vrsta našla dom na hrvaški plaži

Lani so se na Hrvaškem prvič izlegle glavate karete, morske želve, ki sicer običajno gnezdijo v Grčiji, Turčiji in na Cipru. Lani pa so se izlegle na korčulski plaži Pržina. Gre za izjemen, zgodovinski trenutek, ki mu zdaj več pozornosti namenjajo tudi v društvu Lipa Rič iz Lumbarde.

Pohodnik Branko Ćeran je takrat povsem nepričakovano naletel na okoli 15 mladičev, ki so se pogumno odpravljali proti morju, kar je bilo prvo dokumentirano gnezdenje glavate karete na hrvaški obali, piše portal Punkufer.

Medtem ko je z mobilnim telefonom posnel ta prizor, se verjetno ni zavedal, da je naletel na zelo zanimivo najdbo. Posnetek poslal strokovnjakom Hrvaškega prirodoslovnega muzeja, ti pa so ugotovili, kako enkraten trenutek je ovekovečen na posnetku.

Kot so strokovnjaki pojasnili za Punkufer, se te želve, ko dosežejo spolno zrelost, tj. po približno dvajsetih letih, vrnejo na kraj, kjer so se izlegle, da bi tam izlegle jajca, zato obstaja možnost, da se bodo nekoč zopet vrnile na Pržino.

Sodelovanje z lokalci ključnega pomena

Člani centra za rehabilitacijo morskih želv Modri svet iz Lošinja so konec aprila obiskali Korčulo, kjer so organizirali in sodelovali na številnih izobraževalnih delavnicah o morskih želvah.

"Te fascinantne živali so po odkritju gnezda na plaži v Lumbardi lani vzbudile veliko zanimanje med otočani in željo po boljšem razumevanju njihovega življenjskega cikla. Takšno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi pa je ključnega pomena za zaščito ogroženih vrst," so sporočili z instituta.

Organizacija Modri svet ima raziskovalne postaje tudi na otokih Murter in Vis, kjer sodeluje z lokalnimi skupnostmi in mednarodnimi organizacijami pri varstvu okolja v celotnem Sredozemlju.

Med obiskom organizacije na Korčuli se je plaža Pržina za kratek čas spremenila v naravoslovno šolo. "Po predavanju je sledil sprehod do Pržine, kjer so se otroci skozi igro in raziskovanje naučili, kako izgleda gnezdenje te fascinantne morske vrste," so pojasnili v društvu Lipa Rič.

"To srečanje je še posebej pomembno, saj je bilo prav v Lumbardi zabeleženo prvo gnezdo glavate morske želve, kar našemu mestu daje poseben pomen, pa tudi odgovornost, da o tej temi poučujemo že od zgodnjega otroštva," so dodali.

Ogrožena vrsta

Morske želve so prazgodovinski plazilci, ki že milijone let plavajo po svetovnih morjih in oceanih. Na žalost so danes izpostavljene številnim grožnjam, zaradi katerih njihovo število upada. Vseh sedem vrst morskih želv je strogo zaščitenih, najpogostejša vrsta v Jadranskem morju pa je prav glavata želva.

Kareta je prisotna v vseh delih Jadrana skozi vse leto. Gnezdi na plažah Grčije, Turčije in Cipra. Ko mladiči zapustijo gnezdo, se odpravijo na odprto morje, kjer rastejo in se razvijajo.

V severnem Jadranskem morju vstopijo v tako imenovano bentosno fazo svojega življenjskega cikla, za katero je značilno prehod na prehrano z organizmi, ki živijo na morskem dnu, kot so raki in mehkužci. Ker je severno Jadransko morje plitvo območje, predstavlja ključni habitat za vzrejo glavatih morskih želv. Poleg tega je severni Jadran zaradi svoje globine tudi idealno mesto za prezimovanje morskih želv. Ker so hladnokrvne živali, preživijo mrzle zimske mesece na morskem dnu severnega Jadrana, so pojasnili v institutu Modri svet.

"Na žalost dejstvo, da morske želve živijo v bližini območij človeške dejavnosti, to vrsto naredi ranljivo. Zaradi našega vpliva se njihovo število znatno zmanjšuje," so dodali in pojasnili, da je Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN) glavato morsko želvo uvrstila na Rdeči seznam ogroženih vrst.

Nevarnosti, s katerimi se spopadajo morske želve

Največja grožnja za morske želve v Jadranskem morju je naključni prilov. Ko se zapletejo ali končajo v mreži, ne morejo več priplavati na površino. Zaradi tega se pogosto utopijo, vsako leto pa jih umre več tisoč.

Nevarnost predstavljajo tudi hitre ladje, saj lahko povzročijo hude poškodbe, posamezne živali pa poginejo tudi zaradi bolezni in izčrpanosti. Ogrožajo jih tudi odvrženi odpadki, kot je plastika. Pogosto se namreč zadušijo z odvrženimi plastičnimi vrečkami, saj jih zamešajo z meduzami, s katerimi se sicer hranijo.

Kljub vsemu so morske želve izjemno prilagodljive in z ustrezno nego lahko hitro okrevajo. Prav zato je bil na Lošinju odprt center za reševanje morskih želv, kjer strokovnjaki v posebej opremljenih prostorih zagotavljajo zdravljenje in nego posameznih želv. Od tam se želve po okrevanju vrnejo v morje, nekatere pa spremljajo tudi s satelitskimi napravami, da bi bolje razumeli njihovo gibanje in prispevali k njihovemu varstvu.