So po 65 letih rešili skrivnost izginulih pohodnikov?

V začetku februarja 1959 se je deset sovjetskih pohodnikov (osem fantov in dve dekleti, starih od 20 do 38 let) – vsi študenti bližnjega Politehničnega inštituta v Jekaterinburgu (takrat Sverdlovsku) – odpravilo proti Uralu.

Kmalu po začetku pohoda pa se je eden od njih moral vrniti zaradi bolezni. Kot se je pozneje izkazalo, je bil edini, ki se je vrnil z odprave živ.

Študenti so načrtovali tritedensko odpravo, zato svojcev in prijateljev ni pretirano skrbelo, ko se do 12. februarja niso javili.

Na območju je namreč vladalo precej slabo vreme, ki je že prej povzročalo zamude in težave pri komunikaciji.

Toda 20. februarja je zaskrbljenost prerasla v strah in univerza je kmalu organizirala iskalno akcijo.

Grozljiva odkritja

Reševalna odprava je po nekaj dneh na enem od prelazov naletela na prve sledi. V snegu so našli šotor, ne pa tudi pohodnikov. Presenetljivo je bilo v okolici šotora polno opreme in osebnih stvari študentov. Celo čevlji.

Kazalo je tudi, da je nekdo prerezal šotorsko krilo od znotraj.

Še bolj presenetljivo je bilo dejstvo, da so od šotora vodile sledi devetih ljudi v različne smeri, pri čemer so sledi kazale, da so bili obuti le v nogavice, nekateri celo bosi.

Reševalci so zato sledili stopinjam, ki so jih vodile v bližnji gozd. Tam pa so naleteli na grozljivo odkritje, ki je osupnilo in zbegalo svet.

V naslednjih tednih in celo mesecih so namreč po območju prelaza postopoma odkrivali trupla, na njih pa znake, ki so pričali, da so bili zadnji trenutki študentov grozljivi.

Nekatera trupla so bila oblečena le v spodnje perilo, eden od študentov je bil bos. Še bolj pretresljivo pa je bilo, da sta dvema manjkali očesi, eden pa je bil brez jezika.

Sprva so sovjetske oblasti sumile, da gre za umore in med osumljenimi so se znašli pripadniki Mansijev, ljudstva, ki živi na tem območju.

A pri obdukcijah niso našli nobenih dokazov, da je šlo za umore, ampak da je šest študentov umrlo zaradi podhladitve, trije pa zaradi poškodb glave oziroma prsnega koša.

Teorije zarote: Nezemljani, kroglaste strele, tajno orožje, jeti

V končnem poročilu so takratne oblasti smrt študentov nejasno pripisale "neznani oziroma nepremagljivi sili narave", zato so se v medijih (domačih in tujih) začele pojavljati različne teorije o tem, kaj se je v resnici zgodilo.

Tako so krožile zgodbe, da so v času izginotja študentov na tem območju na nebu opazili skrivnostne "ognjene krogle", zato so se pojavile teorije, da so študentje bili žrtve bodisi tako imenovanih kroglastih strel ali celo Nezemljanov.

Druge teorije so govorile, da je sovjetska vojska skrivaj preizkušala nova orožja, študentje pa so bili bodisi naključne žrtve tega orožja ali pa jih je "odstranila" katera od sovjetskih varnostnoobveščevalnih služb zaradi suma, da so vohuni ali pa zato, ker so preprosto "videli več, kot bi smeli".

Pojavile so se tudi domneve, da so pohodnike napadli pobegli kriminalci, domačini, ali celo skrivnostno človeku podobno bitje, nekakšen jeti, ki naj bi po izročilu in nekaterih pričevanjih živelo na Uralu.

To pa naj bi pojasnilo tudi hude poškodbe na nekaterih truplih.

Bolj racionalne razlage so omenjale plaz, vendar so mnogi to razlago zavračali, saj pobočje, kjer so našli trupla, nima velikega naklona, poleg tega pa sledov plazu niso našli.

Poleg tega plaz poškodb, kot so jih našli na nekaterih truplih, naj ne bi mogel povzročiti.

Ponovna preiskava – teorija o plazu ponovno oživi

Leta 2019 pa so ruske oblasti ponovno odprle preiskavo. V ta namen so ponovno izkopali trupla vseh pohodnikov in opravili avtopsijo.

Namestnik orožnega tožilstva, ki je preiskavo vodilo, Andrej Kurjakov, je na podlagi izsledkov postavil domnevo, da je bil prav plaz tisti, ki je sprožil sosledje dogodkov, ki so nato privedli do tragičnega konca.

Po njegovih domnevah so se zaradi slabih razmer študentje odločili, da bodo na prelazu postavili šotor, med bivanjem v šotoru pa naj bi jih presenetil tako imenovani ploščati plaz – velika, kompaktna plošča snega, ki je zdrsela po pobočju in zasula šotor, v katerega so se zatekli ali v njem prenočevali.

V strahu, da bo ploščatemu sledil že večji plaz, so študentje, ujeti v šotoru, prerezali krilo od znotraj in pobegnili.

V tistih dneh je na območju padal sneg, temperatura pa je padla celo na -40 stopinj Celzija, vidljivost pa je bila slaba.

Študenti brez ustreznih oblačil in celo brez obutve naj bi se, ko so prilezli iz šotora, morda v paniki ali pa zaradi slabe vidljivosti razkropili, nato pa kmalu podlegli podhladitvi.

Pozneje naj bi mrhovinarji, ki so pozimi obupano iskali hrano, prvi naši trupla in z nekaterih odstranili oči in jezik – mehka tkiva, do katerih so najlažje prišli.

Ena od nenavadnih okoliščin je bila, da so bila nekatera trupla samo delno oblečena, kar je bilo tudi jedro nekaterih teorij zarote.

Vendar je to mogoče pojasniti s tako imenovanim paradoksalnim slačenjem žrtev hudega mraza.

Hud mraz lahko pri nekaterih ljudeh sproži enake občutke kot huda vročina, zato začnejo prizadeti odmetavati oblačila, pozneje pa zaradi tega podležejo podhladitvi.

Neodvisna preiskava potrdila plaz kot najverjetnejši vzrok tragedije

Dve leti pozneje je skupina neodvisnih znanstvenikov iz švicarske univerze ETH z računalniškimi simulacijami preverjala, ali je takšen scenarij mogoč.

Njihova študija je pokazala, da je to bilo povsem mogoče in zato so znanstveniki, ki so študijo objavili v reviji Communications Earth & Environment, snežni plaz ocenili kot najverjetnejši vzrok tragedije.

"Pokazali smo, kako so kombinacija neenakomernega reliefa, izkop v pobočje za postavitev šotora ter poznejše nalaganje snega zaradi močnih vetrov po določenem času povzročili sprostitev snežne plošče, ki je povzročila hude, vendar ne takoj smrtne poškodbe, skladne z ugotovitvami obdukcije," so zapisali avtorji raziskave.

Vendar niso vsi povsem prepričani. Jim McElwaine, profesor geoloških nevarnosti na univerzi Durham, je za revijo History povedal, da se ploščasti plazovi običajno sprožajo na precej bolj strmih pobočjih, kot je bilo tisto pri šotoru odprave Djatlov.

Kljub temu pa priznava, da gre za najbolj verjetno razlago. "Ne vem, kaj drugega bi lahko bilo," je dejal.

Prelaz, na katerem so našli šotor, so pozneje preimenovali Djatlov, po Igorju Djatlovu, vodji nesrečne odprave.

Tragedija pa je bila tudi osnova za grozljivko "Hudičev prelaz", posneto leta 2013.