V zraku je čutiti hlad in vsi vemo, kaj to pomeni – čas sezone prehladov in gripe, ko se zdi, da vsi nenadoma kihajo, smrkajo ali še kaj hujšega. Zdi se, kot da se nadležni mikrobi prehlada in gripe pojavijo s prvim hladnim vremenom.
Vendar so mikrobi prisotni vse leto. Zakaj so torej ljudje pogosteje prehlajeni in zbolevajo za gripo in zdaj tudi za covidom-19, ko je zunaj hladno? Znanstveniki so v novi študiji, ki jo označujejo za znanstveni preboj, morda odkrili biološki razlog, zakaj pozimi pogosteje zbolevamo za boleznimi dihal. Izkazalo se je, da hladen zrak škoduje imunskemu odzivu v nosu, piše CNN.
“To je prvič, da smo dobili biološko, molekularno razlago enega od dejavnikov prirojenega imunskega odziva, za katerega se zdi, da ga omejujejo nižje temperature,” je povedala rinologinja dr. Zara Patel, profesorica otolaringologije na medicinski fakulteti Univerze Stanford v Kaliforniji. V novi študiji ni sodelovala.
Na podlagi študije, objavljene ta mesec v reviji The Journal of Allergy and Clinical Immunology, znižanje temperature v nosu za samo pet stopinj Celzija uniči skoraj 50 odstotkov celic v nosnicah, ki se borijo proti virusom in bakterijam.
“Hladen zrak je povezan s povečanim številom virusnih okužb, saj ste pravzaprav izgubili polovico odpornosti že zaradi majhnega padca temperature,” je dejal rinolog dr. Benjamin Bleier iz bolnišnice Massachusetts Eye and Ear, sicer izredni profesor na medicinski fakulteti Univerze Harvard v Bostonu. “Pomembno se je zavedati, da gre za študije “in vitro”, torej se za preučevanje imunskega odziva uporablja človeško tkivo v laboratoriju, ne izvaja pa se dejansko v nosu,” je povedala Patel. “Pogosto se ugotovitve študij ‘in vitro’ potrdijo ‘in vivo’, vendar ne vedno.”
Kot gnezdo sršenov
Da bi razumeli, zakaj se to dogaja, so se Bleier, njegova ekipa in soavtor Mansoor Amiji, ki vodi oddelek za farmacevtske znanosti na Univerzi Northeastern v Bostonu, podali na znanstveno-detektivski lov. Respiratorni virus ali bakterija vdre v nos, ki je glavna vstopna točka v telo. Ekipa je odkrila, da sprednji del nosu nemudoma zazna mikrob, veliko prej, kot se zadnji del nosu zaveda vsiljivca.
Takrat začnejo nosne celice nemudoma ustvarjati na milijarde preprostih kopij samih sebe, imenovanih zunajcelični vezikli ali ZV.
“ZV se ne morejo deliti kot celice, vendar so kot majhne različice celic, ki so posebej zasnovane za uničevanje virusov,” je dejal Bleier. “ZV delujejo kot vabe, zato se virus, ko ga vdihnete, prilepi na te vabe, namesto da bi se prilepil na celice.” Te kopije celic se nato izločijo v nosno sluz, kjer ustavijo invazivne mikrobe, še preden pridejo do cilja in se razmnožijo.
“To je eden od delov imunskega sistema, če ne celo edini, ki zapusti telo in se bori proti bakterijam in virusom, še preden pridejo v telo,” je dejal Bleier. “Ko se ustvarijo in razpršijo v nosnih izločkih, milijarde ZV začnejo napadati mikrobe,” je dejal Bleier.
“To je tako, kot bi brcnili v gnezdo sršenov. Morda bi videli nekaj sršenov, ki letijo naokoli, toda ko ga brcnete, vsi odletijo iz gnezda in napadejo, še preden lahko vsiljivec pride v gnezdo,” je dejal. “Tako tudi telo pobriše te vdihane viruse, da ne morejo priti v celico.”
Kdaj supermoč nosa ošibi?
Študija je pokazala, da nos ob napadu proizvodnjo zunajceličnih veziklov poveča za 160 odstotkov. Na površini ZV je bilo veliko več receptorjev kot na površini prvotnih celic, kar je povečalo sposobnost milijard zunajceličnih veziklov v nosu, da ustavijo virus.
“Receptorje si predstavljajte kot majhne roke, ki štrlijo ven in poskušajo ujeti virusne delce, ki jih vdihavate,” je dejal Bleier. “Ugotovili smo, da ima vsak zunajcelični vezikel na površini do 20-krat več receptorjev, zaradi česar so zelo lepljivi.” Celice v telesu vsebujejo tudi virusne ubijalce, imenovane mikro RNK, ki napadajo vsiljivce. Vendar so ZV v nosu vsebovali 13-krat več zaporedij mikro RNK kot normalne celice, je pokazala študija.
Zato se nos v boj poda oborožen z dodatnimi supermočmi. Toda kaj se zgodi, ko je hladno? Da bi to ugotovili, sta Bleier in njegova ekipa štiri udeležence raziskave 15 minut izpostavljala temperaturi 4,4 stopinje Celzija, nato pa izmerila razmere v njihovih nosnih votlinah.
“Ugotovili smo, da se ob izpostavljenosti hladnemu zraku temperatura v nosu lahko zniža tudi za pet stopinj Celzija. To je dovolj, da se izničijo vse tri imunske prednosti, ki jih ima nos,” je dejal Bleier. Dejansko je bilo dovolj, da je znižanje temperature v konici nosu iz boja izločilo skoraj 42 odstotkov zunajceličnih veziklov, je dejal Bleier.
“Podobno imate v vsakem veziklu skoraj polovico manj ubijalskega mikro RNK, število receptorjev na vsakem veziklu pa se lahko zmanjša do 70 odstotkov, zaradi česar so veliko manj lepljivi,” je dejal. Kako to vpliva na vašo sposobnost boja proti prehladu, gripi in covidu-19? “Sposobnost vašega imunskega sistema, da se bori proti okužbam dihal, se zmanjša za polovico,” je pojasnil Bleier.
Maske tudi kot pulover na nosu
Izkazalo se je, da nam je pandemija dala točno to, kar potrebujemo za boj proti hladnemu zraku in ohranjanju visoke odpornosti, je dejal Bleier. “Maske vas ščitijo ne le pred neposrednim vdihavanjem virusov, ampak so tudi kot pulover na nosu,” je dejal.
Patel se je strinjal: “Toplejše kot je intranazalno okolje, bolje bo deloval ta prirojeni imunski obrambni mehanizem. Morda še en razlog za nošenje mask!”
Bleier pričakuje, da bodo v prihodnosti razvijali zdravila, ki bodo osnovana na tem znanstvenem odkritju in bodo aplicirana v nos. Ta zdravila bodo zavedla nos, da bo mislil, da je pravkar videl virus, je dejal. “Zaradi tega boste imeli v sluznici vse dodatne ‘sršene’, ki vas bodo ščitili,” je dodal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
