Čeprav v koledarsko zimo vstopamo z 21. decembrom, se je meteorološka začela že 1. O tem, kakšne so napovedi za letošnjo zimo, o vplivih podnebnih sprememb na količino snega in povečani onesnaženosti zraka smo se pogovarjali z Gregorjem Vertačnikom, klimatologom Agencije RS za okolje (Arso).
Letošnje poletje je bilo v znamenju temperaturnih rekordov in suše. Kaj lahko pričakujemo pozimi?
Letošnje poletje je bilo vroče in suho v večjem delu Evrope, kar so napovedovali vsi meteorološki modeli, ki izračunavajo dolgoročne vremenske napovedi. Za zimo so napovedi bolj negotove, je pa večja verjetnost, da bo tudi letošnja zima toplejša od dolgoletnega povprečja. Res pa je, da začetek meteorološke zime ni bil zelo topel. V prvi polovici decembra je bilo denimo v večjem delu Evrope približno normalno hladno za ta letni čas, in kot kaže, bo takšno vreme še nekaj časa vztrajalo. V drugem delu zime je večja verjetnost nadpovprečno toplega vremena. O količini padavin ne moremo veliko reči, seveda bodo območja, ki bodo bolj namočena, druga manj.
Bo tudi letošnja zima rekordno topla oziroma kaj kažejo “temperaturni trendi”?
Zime v Sloveniji so se v zadnjih desetletjih občutno segrele. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja smo imeli še mrzle in pogosto s snegom bogate zime, od konca osemdesetih let pa prevladujejo mile zime s precej manj snega po nižinah. Od šestdesetih let do danes so se zime v Sloveniji v povprečju ogrele za približno dve do tri stopinje Celzija. Zim, ki bi imele negativni odklon več kot tri stopnje od dolgoletnega povprečja, nimamo več. S tega stališča je rekordno mrzla zima v Sloveniji praktično nemogoča. V teh toplejših podnebnih razmerah pa je toliko večja verjetnost, da bo zima rekordno topla, čeprav je letos to vseeno malo verjetno.
Snežni predori in meseci snega – bilo je nekoč v Sloveniji
Omenili ste, da v zadnjih desetletjih pravzaprav nimamo mrzlih zim. Katerega leta smo imeli v Sloveniji najhladnejšo zimo?
Od sredine 20. stoletja, ko imamo na voljo dovolj kakovostne meritve, da lahko primerjamo takratne razmere s sedanjimi, je bila najhladnejša zima v sezoni 1962/1963. Ta je bila za približno pet stopinj hladnejša od dolgoletnega povprečja. To je bila tudi daleč najhladnejša zima v zadnjih sedemdesetih letih. Zanjo je bilo značilno, da je bilo hladno obdobje, ki se je začelo sredi novembra in končalo v začetku marca, prekinjeno samo z nekaj zmernimi otoplitvami, ko so se temperature povzpele do normalnih vrednosti, medtem ko izrazitejših odjug ni bilo.
Bila pa so tudi izjemno dolga zelo hladna obdobja. Najdaljše je trajalo od sredine januarja 1963 do začetka februarja, ko se je tudi po nižinah temperatura zraka spustila pod –20 stopinj Celzija. Druga značilnost te zime je bila debela snežna odeja. Od sredine novembra do začetka marca 1963 je bila v večjem delu Slovenije skoraj neprekinjena snežna odeja, saj je pogosto snežilo, hkrati pa ni bilo izrazitih odjug, ki bi sneg intenzivno pobirale. Kombinacija mrzle zračne mase v višinah in snežne odeje na tleh je poskrbela, da je bila ta zima izjemno mrzla.
Kako bo na vreme v prihajajočih mesecih vplivalo nihanje v podnebnem sistemu? Bomo pod vplivom podnebnega gibanja zraka la niñe ali el niña?
To bo tretja zaporedna zima, v kateri smo v stanju šibke do zmerne la niñe. Tri zaporedne la niñe so se do sedaj zgodile le v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. To je sicer pojav, ko je zahodno od Ekvadorja proti Indoneziji na površju sorazmerno hladna morska voda, kar spremeni kroženje splošnih vetrov v ozračju – ne samo v tropskem pasu, temveč tudi nekoliko severneje in južneje. La niña vpliva zlasti na vreme v južnem delu Azije, delu Afrike in pa v obeh Amerikah, njen vpliv na Evropo je manj zaznaven. Načelno pa velja, da je severni del Evrope pod vplivom la niñe nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprečja, medtem ko v južnem delu stare celine tega signala ni zaznati.
So pa zime v času la niñe na podlagi naših, slovenskih meritev zelo različne. Predlanska in lanska zima, ki sta bili prav tako pod vplivom la niñe, sta bili izrazito nadpovprečno topli, zlasti po nižinah. Predlanska zima je bila zelo namočena na zahodu, v prvem delu je bilo tudi zelo veliko snega v gorah. Na drugi strani je bila lanska zima suha in sončna, v gorah je bilo malo snega. Vse to kaže, da sta si lahko dve zimi v času la niñe med sabo zelo različni.
V Sloveniji vremensko dogajanje pozimi močno krojijo genovski cikloni, ki prinašajo obilne padavine. Kako se kaže njihov vpliv?
Genovski cikloni so sorazmerno pogost pojav v severnem Sredozemlju. Nastanejo pa takrat, ko nad zahodno Sredozemlje v višinah prodre hladen zrak in se južno od Alp v Tirenskem morju – lahko tudi v samem Genovskem zalivu – izoblikuje t. i. sekundarni ciklon, ki je praviloma manj izrazit od glavnega ciklona.
Genovski ciklon poskrbi, da se hladen zrak v višinah zaustavi na severni strani Alp. Hkrati pri tleh začne k nam prek vzhodnega obrobja Alp ali iznad Panonske nižine pritekati hladnejši zrak. Sicer pa genovski ciklon poskrbi, da se vremenska fronta nad nami ali v bližini Slovenije za nekaj časa praktično ustavi. V tem primeru imamo v Sloveniji dolgotrajnejše padavine. Kadar je prava kombinacija hladnega zraka, ki se zadržuje v nižjih delih ozračja in toplejšega ter vlažnega jugozahodnika v višinah, je to najboljši scenarij za obilno sneženje tudi v nižinah v notranjosti Slovenije.
Onesnaženost ozračja je večja pozimi. Zakaj?
V zimskem času imamo dva razloga za večjo onesnaženost zraka. Eden je, da je večji del zime po nižinah v znamenju temperaturnega obrata. To pomeni, da je pri tleh temperatura nekoliko nižja, kot je nekaj sto metrov nad tlemi. To zlasti velja ob jasnih in mirnih nočeh. Kadar je oblačno ali pa vetrovno, je ozračje običajno toliko premešano, da plasti hladnejšega zraka pri tleh ni. Še bolj pa temperaturni obrat krepi snežna odeja na tleh.
Poleg neugodnih temperaturnih razmer, v katerih zračna masa več dni zapored zastaja v nižinah, imamo še povečane izpuste onesnaževal, zlasti iz kurišč in prometa. Vse to kakovost zraka občasno slabša. Onesnaženost se najbolj čuti v večjih mestih, zaprtih dolinah in kotlinah.
Kako se poleg vse milejših zim še kažejo posledice podnebnih sprememb?
Skladno s segrevanjem ozračja se pozimi povečuje delež dežja v padavinah v sredogorju in po nižinah, medtem ko v visokogorju še vedno močno prevladuje sneženje. Čeprav smo imeli v zadnjih petnajstih letih kar nekaj namočenih zim, so bile te po nižinah večinoma skromne s snegom, saj je v glavnem po nižinah deževalo. Poleg segrevanja ozračja, vse manj izrazito hladnih in bolj številnih toplih obdobij in višjih temperatur je pomanjkanje snega – tako novozapadlega kot skupne snežne odeje – druga najbolj vidna posledica segrevanja ozračja pri nas.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje