Znanstveniki so pri preučevanju GPS-podatkov o preteklih potresih zaznali pojav, ki bi morda lahko v prihodnosti napovedoval potrese.
Marsikdo se je v soboto prestrašil, ko so se v Sloveniji stresla tla in so potresni sunek v bližini Jelšan čutili marsikje v Sloveniji in tudi na Hrvaškem.
Uspešno napovedovanje potresov, posebej rušilnih, je sveti gral geologov in seizmologov in doslej so se tovrstna prizadevanja izkazala za neuspešna. Zdaj je analiza podatkov globalnega sistema za določanje položaja (GPS) pokazala, da približno dve uri pred velikimi potresi na prelomnicah nastaja zdrs, ki ga sistem GPS lahko zazna. Ta zdrs bi lahko bil signal za prihajajoči potres, piše portal scitechdaily.com.
Znanstveniki so preučevali GPS-podatke o skoraj sto velikih potresih in opazili omenjene zdrse. Ta opozorila so namreč odvisna od tega, ali obstaja jasen in opazen geofizikalni pojav še pred glavnim sunkom.
Za uspešno napoved bi znanstveniki šteli vsako napoved od nekaj minut do nekaj mesecev pred potresom. Predhodne študije so pokazale, da je pred glavnim sunkom potresov mogoče opaziti počasne zdrse na prelomnicah, vendar pa povezava s potresi ni bila jasna. Včasih so se namreč ti zdrsi zgodili, ne da bi jim sledil tudi potres.
Zdaj pa sta francoska raziskovalca Quentin Bletery in Jean-Mathieu Nocquet pregledovala podatke iz sistema GPS iz 3.026 geodetskih postaj po vsem svetu ter ocenjevala premike prelomnic do dve uri pred devetdesetimi različnimi potresi z magnitudo 7 in več.
Pri statistični analizi sta ugotovila, da se je pri statistično pomembnem številu potresov približno dve uri pred glavnim sunkom na prelomnici zgodil močnejši zdrs. Kaj ta ugotovitev pomeni za napovedovanje potresov, znanstveniki šele ugotavljajo.
Raziskovalca sta ob objavi študije opozorila še, da trenutni instrumenti za spremljanje potresov niso dovolj natančni, pa tudi pokritost planeta z njimi ni dovolj dobra, da bi lahko spremljali posamične tovrstne dogodke. Raziskovalec Roland Bürgmann iz univerze Berkley pa je v svojem članku zapisal, da ni jasno, ali so ti zdrsi dovolj izrazito povezani z močnimi potresi in ali bi jih lahko kdaj v prihodnosti merili z dovolj veliko natančnostjo, ki bi omogočala zanesljivo opozorilo.
Nezanesljiva opozorila lahko sprožijo nepotrebno paniko ali brezbrižnost
Nezanesljiva opozorila namreč lahko ustvarijo nepotrebno paniko, če pa so prepogosta, ljudje postanejo brezbrižni oziroma imajo manj zaupanja v sistem opozarjanja.
Kot piše spletna stran space.com, leta 2019 ameriška aplikacija za opozarjanje pred potresi ShakeAlert ni opozorila državljanov Los Angelesa, ko je južno Kalifornijo na dan neodvisnosti, 4. julija, prizadel potres z magnitudo 6,4, ker je napačno ocenila moč tresljajev. Po drugi strani so na Japonskem leta 2011 s sirenami opozarjali na nevarnost pred cunamijem, vendar ljudje opozoril niso jemali resno, saj so jih že v prejšnjih letih na ta način večkrat opozarjali, potem pa cunamijev večjih razsežnosti ni bilo. Prav leta 2011 je Japonsko prizadel eden najhujših cunamijev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje