Kdo so denarne mule? Slovenska policija jih je prepoznala 156

Črna kronika 01. Dec. 202113:58
Delite:
plača denar evro varčevanje
Foto: Profimedia

V obsežni mednarodni operaciji, v kateri so ob slovenskih policistih sodelovali še varnostni organi iz 26 drugih držav, je slovenska policija identificirala 156 denarnih mul, ki so sodelovale pri goljufiji, napadih na informacijske sisteme in pranju denarja. Štiri izmed njih so prijeli, s tem pa preprečili oškodovanje fizičnih in pravnih oseb za nekaj več kot 1.4 milijona evrov.

Slovenska policija je v skupni mednarodni operaciji proti nezakonitemu ustvarjanju dobičkov v Sloveniji in tujini identificirala 156 denarnih mul, so sporočili z generalne policijske uprave (GPU).

Med preiskavo 126 zadev, v katerih so bile identificirane denarne mule, ki so sodelovale pri goljufiji, napadih na informacijske sisteme in pranju denarja, so izvedli enajst zaslišanj osumljencev, opravili štiri hišne preiskave in podali 62 predlogov za mednarodno pravno pomoč oziroma evropskih preiskovalnih nalogov. Štiri storilce so tudi prijeli.

“V večini primerov gre za denarne mule v tujini, ki so na svoj transakcijski račun neupravičeno prejele sredstva, le ta pa izvirajo iz kaznivih dejanj, povezanih s spletnimi goljufijami na škodo slovenskih fizičnih in pravnih oseb. Uspešnost tovrstnih preiskav je v veliki meri odvisna od časa, ki je pretekel med samo transakcijo, zaznavo oškodovanca, da gre za kaznivo dejanje in prijavo na policijo,” so pojasnili na GPU. Prav tako je veliko odvisno tudi od zakonodajnih ureditev posameznih držav ter dobrega mednarodnega policijskega sodelovanja.

“Nekatere preiskave so bile začete že pred začetkom obravnavane operacije, vendar so se poostrene aktivnosti policije, predvsem v smislu mednarodnega policijskega sodelovanja, izvajale v času trajanja operacije,” so sporočili z GPU.

Prepoznane denarne mule so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, v skupni višini več kot pet milijonov evrov. V sodelovanju s slovenskimi bankami, uradom za preprečevanje pranja denarja in tujimi varnostnimi organi je policistom uspelo začasno zaustaviti in preprečiti oškodovanja slovenskih in tujih fizičnih in pravnih oseb za nekaj več kot 1.4 milijona evrov.

Kdo so denarne mule?

Z besedno zvezo denarna mula poimenujemo posameznike, ki na svoje transakcijske račune prejmejo nakazila denarnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. “Običajno so to kazniva dejanja računalniške kriminalitete, kot so vdori v informacijske sisteme in različne oblike spletnih goljufij (direktorske goljufije, goljufije, povezane s prestrezanjem elektronske poslovne korespondence, ljubezenske goljufije in investicijska vlaganja v lažne spletne platforme),” so pojasnili na GPU.

Za denarne mule je značilno, da po prejetju denarnih sredstev opravijo dvige gotovine ali izvršijo prenakazila na druge transakcijske račune, ki so najpogosteje odprti v tujini. Tovrstna nakazila in prenakazila so nezakonita, prav tako je nezakonit dvig tovrstnih nakazil ter njihova uporaba v gospodarstvu. Kot so sporočili na GPU, tovrstna dejanja običajno obravnavajo kot kazniva dejanja pranja denarja ali kot sostorilstvo pri goljufiji.

V celotni operaciji zaznali sedem tisoč goljufivih transakcij

V skupni mednarodni operaciji, ki sta jo koordinirala Europol in Eurojust, je Slovenija sodelovala že sedmič, letos pa je potekala med 15. septembrom in 30. novembrom. V njej so sodelovali varnostni organi iz 27 držav, med njimi tudi ZDA, Avstralija, Kolumbija, Hongkong in Švica ter države EU. V Sloveniji se je operaciji pridružilo tudi Združenje bank Slovenije.

V celotni operaciji so policisti skupno identificirali več kot osemnajst tisoč denarnih mul, prijeli pa so jih 1803. Sodelovalo je okrog štiristo bank, zaznali pa so sedem tisoč goljufivih transakcij, s čimer so uspeli preprečiti za okrog 70 milijonov evrov škode, so sporočili z GPU.

Kako se izogniti temu, da postanete denarna mula?

  • Bodite previdni pri ponudbah za delo, ki se ponuja kot lahek in preprost zaslužek na način, kjer se vse interakcije izvajajo preko spleta.
  • Običajno se delo ponuja s pomanjkljivimi oglasi, s slovničnimi in pravopisnimi napakami. Če je ponudba za delo predobra, da bi bila resnična, je to verjetno res tako.
  • Storilci zahtevajo posredovanje podatkov, odprtje bančnega računa ali posredovanje bančne kartice v tujino.
  • Ne sprejemajte denarja na svoj transakcijski račun od oseb ali poslovnih subjektov, s katerimi nimate nobenega poslovnega ali drugega sodelovanja.
  • Če ugotovite, da ste že denarna mula ali da je denarna mula nekdo, ki ga poznate, ga nemudoma opozorite na posledice dejanj, skušajte nanj vplivati, da z aktivnostjo preneha in zadevo nemudoma prijavi policiji, svetujejo na GPU.
Komentari

Vaš komentar