Menu Item
Nepremičninski davek je v preteklosti napovedalo že več vlad, a politične volje in moči za njegovo uvedbo do danes ni našla še nobena, pa čeprav stroka poudarja, da bi bila uvedba smotrna, saj bi lahko tako vsaj deloma omejili investicijske nakupe in znižali najemnine. Tudi odgovori vseh političnih strank o tem vprašanju niso povsem jasni, saj bi lahko to pred državnozborskimi volitvami pomembno vplivalo na odločitve volivcev in volivk.
Davek na nepremičnine, kot ga poznajo v nekaterih drugih evropskih državah, je v preteklosti v Sloveniji skušalo uvesti že več vlad, a so bile pri tem vselej neuspešne. Medtem stroka ves čas poudarja, da bi uvedba takšnega davka pripomogla k umiritvi cen na trgu nepremičnin. Ustrezno oblikovan zakon bi lahko namreč do neke mere preprečil investicijske in špekulativne nakupe, lastnike praznih nepremičnin pa prisilil, da te na trgu ponudijo v najem.
Vendar gre pri uvedbi tega davka za “politično bombo”, je pred časom za Poglobljeno opozoril arhitekt in raziskovalec dr. Richard Sendi z Urbanističnega inštituta. Po njegovem mnenju se bo tako o davku na nepremičnine še nekaj časa govorilo, nič pa naredilo. “To, kar zdaj vemo, je, da še ni bilo junaka (vlade), ki bi bil tako pogumen, da bi ta davek dejansko uvedel,” je povedal.
V intervjuju za N1 je minister za finance Andrej Šircelj januarja letos povedal, da imajo na ministrstvu pripravljenih “nekaj deset različic davka na nepremičnine, ki so si precej podobne”, a je treba najprej urediti cenitve in metodologijo. Bo pa po njegovem mnenju nepremičninski davek enkrat v prihodnosti treba uvesti, “ena vlada ga zagotovo bo”.
Ker pa se uvedba nepremičninskega davka napoveduje že več let, smo pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 24. aprila, politične stranke vprašali, ali to podpirajo ali ne. V SDS in NSi poudarjajo, da je treba to področje prenoviti v celoti. V strankah koalicije KUL pa so mnenja različna – za SAB uvedba nepremičninskega davka ni prioriteta, v Levici pa bi obdavčili lastnike več in dražjih nepremičnin. Uvedbo davka na nepremičnine podpirajo tudi v Gibanju Svoboda, a še ne razkrivajo, kakšen naj bi bil.
V SDS in NSi za celovito prenovo
Iz SDS so nam odgovorili, da podpirajo prenovo obdavčitve premoženja, ki je zastarela, ne pa uvedbe dodatnega davka na nepremičnine. V njihovi koalicijski partnerici NSi pa pravijo, da je področje nepremičnin v Sloveniji danes podvrženo trem različnim davkom – nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, davku na premoženje in katastrskemu dohodku. Z davkom na nepremičnine bi v NSi sistem obdavčitve poenotili, obdavčitev pa bi bila vezana na enotno evidenco – register nepremičnin.
“Uveljavili bi sodoben način določanja davčne osnove na podlagi tržne vrednosti nepremičnin, enotnega določanja davčnih stopenj za občine ter poenotenja oprostitev in olajšav,” so pojasnili. Dodali so, da mora biti davek na nepremičnine pravičen in sme presegati dosedanje obdavčitve nepremičnin. “Nepremičnine, v katerih ljudje živijo, bi bile obdavčene manj,” so napovedali v NSi.
Dodatnim obdavčitvam niso naklonjeni niti v Povežimo Slovenijo, “razen če bi dosegli široko strokovno in politično soglasje o stimulativnem načinu, ki bi stanovanja pripeljal na trg”. Kot so dodali, uvedbo davka podpirajo le ob pogoju, da se ta vrednoti po principu vrednosti in ne kvadrature in da so iz obdavčitve izvzeta kmetijska zemljišča in ustrezno vrednotena kmetijska gospodarstva. “Nočemo povzročiti nepopravljive škode pri samooskrbi s hrano,” so dejali.
V Gibanju Svoboda so za uvedbo nepremičninskega davka. “V tem trenutku je v veljavi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki že dolgo ne ustreza standardom poštene obdavčitve premoženja. Pred samo uveljavitvijo davka pa je vsekakor treba vedeti, v kakšnem stanju so evidence, na podlagi katerih bi se davek izvajal,” so pojasnili. Dodali so, da si nikakor ne želijo ponovitve razmer iz leta 2013, ko so državljanke in državljani trumoma skušali urejati zemljiške evidence. “Nekatere so še vedno iz časa Marije Terezije, in te bo treba posodobiti pred kakršnokoli uvedbo davka. Iz teh razlogov tudi podrobnosti o tem, kakšen davek naj bi bil in kaj bi to pomenilo v kontekstu ostale davčne zakonodaje, v tem trenutku ne želimo napovedovati,” so povedali.
Levica bi pravičen davek na nepremičnine, v SAB to ni prioriteta
Na naše vprašanje, ali zagovarjajo uvedbo nepremičninskega davka, so v Levici odgovorili, da se zavzemajo za uvedbo pravičnega davka na nepremičnine, s katerim bi obdavčili lastnike več in dražjih nepremičnin, večina pa ne bi plačevala več kot zdaj. Dodali so, da podpirajo tudi uvedbo davka na prazne in velike nepremičnine, s katerim želijo progresivno obdavčiti prazna in razkošna stanovanja, ter naložbene nepremičnine, ki niso namenjene bivanju, ampak kopičenju bogastva v rokah peščice. “Za večino ljudi z običajnimi stanovanji ali hišami zakon ne prinaša nobenega novega davka. Sledimo načelu, da stanovanje ni tržno blago, temveč sredstvo zagotavljanja socialne varnosti vseh državljanov. Cilj zakona je zmanjšanje premoženjske neenakosti med ljudmi in zajezitev negativnih trendov na nepremičninskem trgu: z obdavčenjem praznih stanovanj nameravamo zmanjšati povpraševanje po naložbenih nepremičninah in znižati cene stanovanj, zemljišč in najemnin; omejiti črni najemni trg in povečati cenovno dostopnost stanovanj, ki so namenjena bivanju najširšega kroga ljudi,” so zapisali v odgovoru.
Drugačne prioritete pa imajo v stranki SAB, ki so skupaj z Levico, LMŠ in SD del koalicije KUL. Nepremičninski davek za SAB v tem trenutku ni prioriteta, so povedali za N1. “Naša prioriteta bosta garancijska shema za mlade, da bodo lahko prišli do prvega stanovanja, in določitev maksimalne višine najemnin tudi za tržno oddajo stanovanj,” so pojasnili.
Pred volitvami dva predloga za reševanje stanovanjskega problema
Nekaj tednov pred volitvami sta svojo rešitev za strmo rast cen nepremičnin ponudili dve stranki. Levica je prejšnji mesec v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o davku na prazne in velike nepremičnine. Kot so pojasnili, želijo s tem obdavčiti lastnike praznih nepremičnin in tiste lastnike, ki so si nepremičnine nakopičili. Predlogu ostro nasprotujejo v SDS in NSi, kjer menijo, da gre za “napad na podeželje”, zato so že vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma. V Levici odgovarjajo, da ti očitki ne držijo. Najprej so sicer predlagali, da bi bile obdavčene nepremičnine nad 120 kvadratnih metrov, to mejo pa so nato zvišali na 160 kvadratnih metrov. Dejali so, da so se o tem, kakšna je primerna kvadratura, pripravljeni še pogovarjati. “Nihče, ki danes ne plačuje davka, ga tudi po predlogu ne bi,” so dejali v Levici.
V državnem zboru pa so poslanci na začetku aprila sprejeli zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki ga je pripravil podmladek stranke SDS. Po zakonu bo država mladim do 38. leta ob prvem reševanju stanovanjskega problema dala do 200 tisoč evrov jamstva za najem posojila. V bankah pravijo, da bo stanovanjska jamstvena shema pomagala zelo majhnemu številu mladih družin, v NLB pa so celo dejali, da se obseg kreditiranja ne bo povečal.
V LMŠ pa so dejali, da podpirajo ukinitev zdajšnjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in njegovo nadomestitev z davkom na nepremičnine. V stranki menijo, da je treba pred sprejetjem ponovno izvesti vrednotenje nepremičnin, ki temelji na realnih osnovah. “Ob tem poudarjamo, da morajo pobrana sredstva ostati prihodek občin. Davek na nepremičnine je namreč v temelju občinski davek, gre za lasten finančni vir občin,” so dodali.
SD bi obdavčili premoženje, da bi pokrili izgube drugod
V stranki SD pa predlagajo “celovit predlog petih ukrepov davčnih rešitev”, med katerimi je obdavčitev premoženja, s tem pa tudi nepremičnin. Kot so dejali, predlagajo uvedbo progresivne obdavčitve premoženja po principu treh tisočink, kot ga je predlagalo Slovensko nepremičninsko združenje. V SD bi ocenjeno vrednost 300 milijard evrov premoženja obdavčili s tremi tisočinkami (3 promili) letnega davka, pobrani denar pa bi namenili za nevtralizacijo ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, za financiranje dolgotrajne oskrbe in vzpostavitev dodatnega vira za financiranje občin in morebitnih pokrajin.
Vesna in Pirati za obdavčitev nepremičnin
Neparlamentarna Piratska stranka uvedbo nepremičninskega davka podpira. Kot so povedali, bi uvedli davek na prazna stanovanja po vzoru Frankfurta. Uvedbo nepremičninskega davka podpirajo tudi v stranki Vesna. “Menimo, da mora biti takšen davek pravičen, kar pomeni davčne oprostitve za prvo nepremičnino ter obdavčenje druge, tretje, četrte in vseh naslednjih nepremičnin, praznih stanovanj in nepozidanih zazidljivih parcel,” so zapisali v odgovoru.
V stranki Naša dežela jasnega odgovora na vprašanje niso podali, saj “davek na nepremičnine za nas ni ukrep, ki bi ga obravnavali ločeno od naših ostalih programskih stališč”. So pa ob tem vprašanju povedali, da se zavzemajo za uvedbo pokrajin. “Prepričani smo, da morajo pokrajine upravljati politiko in davke od nepremičnin, saj si prizadevamo tudi za to, da se obnavljajo hiše v odročnih delih Slovenije. Želimo si, da se premišljeno ravna z davki na nepremičnine. Ni logično, da se nepremičnine, ki so obnovljene in so vanje lastniki investirali (toplotne črpalke …), obdavčijo višje; nepremičnine, ki pa propadajo, pa manj. Smo torej za celostno stanovanjsko politiko in davčno zakonodajo na tem področju,” so povedali.
V Sloveniji nimamo pravega davka na nepremičnine. Lastniki ali uporabniki oziroma najemniki nepremičnin in zemljišč pri nas plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). V Sloveniji pa poznamo tudi davek od premoženja, ki ga v določenih primerih plača lastnik ali uporabnik nepremičnine. Ta davek plačujejo fizične osebe, ki imajo stavbo, dele stavb, stanovanja in garaže, prostore za počitek oziroma rekreacijo. A če ima nepremičnina manj kot 160 kvadratnih metrov površine, v njej pa ima zavezanec ali njegovi ožji družinski člani stalno prebivališče, davka ni treba plačati. Prav tako so tega davka prvih deset let oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž.
Spremljajte volitve 2022 na n1info.si. #volitve #volitve2022 #n1slovenija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje