Ukrepi v posodobljenem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) morajo biti pripravljeni v sodelovanju z različnimi deležniki, da bodo zagotovili uresničitev ciljev. Med drugim bi bilo treba gospodarstvo ustrezno spodbuditi, da bi doseglo zeleni prehod, so poudarili na današnjem posvetu v državnem svetu.
“Brez vključitve gospodarstva v načrtovanje ukrepov in projektov ciljev zelenega prehoda ne moremo doseči,” je na posvetu, ki so ga pripravili na pobudo zavoda CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo, menil predsednik državnega sveta ter predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič.
Gospodarstvo po njegovih besedah od odločevalcev pričakuje večjo ambicioznost, da ne bi izgubilo konkurenčnosti, saj da so nekatere države že močno pospešile prizadevanja za zeleni prehod. Želi si tudi preglednosti in merljivosti ukrepov. Cilji in ukrepi morajo po njegovem mnenju temeljiti na realnih ekonomskih in okoljskih kazalcih ter upoštevati zmožnosti gospodarstva in družbe za uvajanje sprememb.
Z vidika stabilnosti poslovnega okolja je pomembno, da bo NEPN jasno določal, kaj so osnovni in kaj alternativni scenariji. Poudaril je, da bi morali doseganje ciljev zagotoviti s finančnimi spodbudami, ne s kaznovalno politiko in novimi fiskalnimi obremenitvami.
Predstavniki nekaterih podjetij iz panog gradbeništva in mobilnosti, ki so tudi člani CER, so predstavili nekatere svoje predloge za spremembe.
Barbara Hafner iz družbe Knauf Insulation je med drugim opozorila, da je bilo doslej razmeroma malo EU-sredstev počrpanih za obnovo stavb, menila je tudi, da bi morale biti strategije financiranja obnove dolgoročne. Neža Močnik iz družbe Velux Slovenija se je zavzela za višje finančne spodbude za prenovo stavb oz. za uskladitev višanja zahtev po energetski učinkovitosti in višino dodeljenih sredstev. K spremembi načina finančnih spodbud je pozvala tudi Tina Mavrič iz družbe AquafilSLO, in sicer med drugim tako, da bi bile finančne spodbude vezane na količino recikliranega materiala v posameznem podjetju.
Pri stavbah še veliko rezerve glede rabe energije
Vodja centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan, ki je del konzorcija, ki pripravlja posodobljeni NEPN, Stane Merše je ob predstavitvi novih ciljev glede zmanjšanja izpustov in povečanja učinkovite rabe energije med drugim opozoril, da je pri stavbah še veliko rezerve glede rabe energije. Za financiranje obsežne prenove stavb, ki je potrebna, bo po njegovih besedah treba zvišati prispevek za učinkovito rabo energije.
Za zmanjšanje emisij bo po Meršetovih pomemben izstop iz premoga, predviden za leto 2033, ki naj bi izpuste zmanjšal za okoli polovico. V industriji je mogoče emisije emisije zmanjšati le z učinkovitim zelenim tehnološkim prehodom, za kar mora država nuditi ustrezno podporno okolje, se je strinjal.
Tretje pomembno področje bo promet, ki bo, kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, ključen izziv v procesu razogljičenja. Gregor Pretnar iz družbe PNZ, ki je tudi del konzorcija, ki pripravlja posodobitev NEPN, je med drugim povedal, da so pri oblikovanju ukrepov na področju prometa upoštevali, da bi bilo treba zmanjšati obseg prometa z motornimi vozili, da bi bilo čim več tega opravljenega z javnim prevozom, kar pa ostane na osebnem prevozu, pa da bi bilo čim bolj učinkovito in z alternativnimi gorivi. Omejitveni ukrepi bi bili predvideni le takrat, ko bi bila že na voljo alternativa.
Zeleni prehod tudi preko dinamičnega prevoza in sopotništva
Klemen Gostič iz RRA Ljubljanske urbane regije je glede regijske mobilnosti menil, da bi bilo treba bolje povezati prostorsko in prometno načrtovanje. Slavko Ažman iz Porsche Slovenija je pri izzivih električne mobilnosti v Sloveniji menil, da bi morala biti politika spodbud bolj predvidljiv. Opozoril je tudi, da bi bilo treba urediti razmerje med davčnimi spodbudami, kot sta odbitek vstopnega davka pri nakupu električnega vozila in boniteta za zasebno uporabo službenega električnega vozila.
Tomaž Lorenzetti iz družbe Goopti je predstavil možnosti dinamičnega prevoza in sopotništva, ki da je lahko komplementarno javnemu prevozu. Natalija Repanšek iz Obrtno-podjetniške zbornice je poudarila, da je treba sektor cestnega prevoza usklajevati z drugimi deležniki na področjih infrastrukture, energetike, izobraževanje, tudi finančnih spodbud.
Vajgl je povedal, da po oblikovanju osnutka posodobitve ciljev v NEPN, ki so ga pripravili po lanskih in letošnjih javnih posvetovanjih, poleti začeli pripravljati posodobitve poglavja, ki govori o politikah in ukrepih. Trenutno poteka presoja vplivov na okolje in pripravlja okoljsko poročilo.
Pozdravil je dejstvo, da se gospodarstvo aktivno vključuje v razpravo o posodobitvi NEPN, saj da bo treba za doseganje ambicioznih podnebno-energetskih ciljev treba izkoristiti potenciale vseh sektorjev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje