Čeprav je vladajoča politika upravi Gen-I z Robertom Golobom na čelu odrekla podporo za ponovni mandat, Golob prek deležev Gen-I in "prijateljskega" Elektra Ljubljana v družbenici Gen-EL ohranja vpliv pri imenovanju nove ekipe. Danes je javno podporo iskal tudi prek dvournega nastopa v ljubljanski Stari mestni elektrarni. Golob želi, da družbenici v tednu dni najdeta soglasje, s čimer bi se izognili sodnemu imenovanju, sam pa želi ostati na položaju, kar bo sicer težko izvedljivo. Na vprašanje, ali bi v "njegovi" Gen-EL lahko podprli sestavo uprave brez njega, nam je Golob odgovoril, da se ne sme umakniti zaradi 500 zaposlenih.
Robert Golob se po tem, ko so nadzorniki Gen energije v ponedeljek z zlatim glasom predsednika Cvetka Sršena izglasovali rdečo luč za njegovo ponovno imenovanje, ne namerava predati brez boja.
To je danes povedal na kar dve uri trajajoči novinarski konferenci v Ljubljani, kjer je predstavil poslovanje Gen-I ter opozoril na to, da naj bi politika družbi omejevala razvoj in vstop finančnih vlagateljev (omenil je neuspešen projekt vstopa Gen-I na borzo), zdaj pa s političnim kadrovanjem poskušala še odrezati njegovo upravo.
Na predstavitvi, ki je bila po njegovih besedah pripravljena za nadzornike Gen energije, pa je v ponedeljek niso želeli videti, je najprej spregovoril tudi o poslovanju podjetja.
“Gen-I je edino slovensko energetsko podjetje, ki sega od Gruzije do Španije, pa od Turčije do Grčije,” je v uvodu povedal Golob in dejal, da je podjetje drugačno, ker je orientirano v tujino in razume delovanje tujih trgov. Lani je podjetje imelo za 2,2 milijarde evrov prihodkov, letos pričakujejo tri milijarde. Načrtovani dobiček bodo, kot je povedal, letos presegli za štirikrat.
Bi podprl upravo brez Roberta Goloba?
Po mnenju Goloba je Gen-I preveč mednarodno vpeto podjetje, da bi lahko ostalo brez uprave. Da so čakali do zadnjega (formalno odgovoren je SDH), je neodgovorno, je komentiral.
A kot je znano, sta se po torkovem neuspešnem poskusu vladajoče politike, da ustoliči svojo upravo, družbenici Gen-I znašli v pat položaju. Gen energija Martina Novšaka, ki je sprva sicer predlagala nov mandat Golobu, je po odredbi nadzornikov obstoječi upravi odrekla podporo. Naknadnemu predlogu dveh imen, ki sta blizu vladajočim, pa se je uprla druga družbenica Gen-EL, ki jo obvladujeta Golob in njegov zaveznik, pred kratkim razrešeni predsednik uprave Elektra Ljubljane Andrej Ribič.
Najbolj realna možnost naj bi bilo sodno imenovanje (več o tem v nadaljevanju), ki pa ga Golob zavrača. “To bi bil beg od problemov. Zahtevamo, da se družbenici uskladita, je dejal. Na vprašanje N1, ali obstaja možnost, da bi “njegov” Gen-EL podprl katerokoli sestavo uprave brez Roberta Goloba, je med drugim dejal, da se ne sme umakniti zaradi 500 zaposlenih.
Politično kadrovanje Roka Snežiča
Predsednik uprave Gen-I je bil na dogodku večkrat kritičen do ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca in upravljavcev državnega premoženja na čelu z SDH, ki da so brez hrbtenice in samo izpolnjujejo ukaze sekretarjev strank, ki pravzaprav kadrujejo v državnih podjetjih.
Med drugim je danes dejal , da minister za infrastrukturo Vrtovec ni bil zadovoljen s potezo Gen-I, ko je ta pred nekaj tedni – v času, ko je Petrol obvestil o podražitvah električne energije – napovedal, da do poletja ne bo dvigoval cene.
Spomnimo, da je Vrtovec takrat javnost miril prav s potezo Gen-I, jih predstavljal kot primer dobre prakse in ponavljal: “Podražil je le eden, če tega ne sprejmete, pojdite h konkurenci.” V ozadju pa naj bi se po Golobovih besedah takrat začelo govoriti, da bo moral oditi.
Krkovič kot presenečenje
V tem delu je kot “priča” spregovoril Tone Krkovič, ki sicer velja za zaveznika SDS, trenutno pa je zaposlen kot svetovalec uprave Gen-I. Povedal je, da naj bi mu Rok Snežič v neuradnem pogovoru napovedal, da bo politika Goloba zamenjala.
Kot je razkril, je bil v zaporu na Dobu skupaj z Rokom Snežičem, ki se je pozneje okrog po njegovih besedah predstavljal kot svetovalec predsednika vlade Janeza Janše na področju davčne politike. Ob nastopu položaja je Krkovič poklical Snežiča, da bi lahko vzpostavil kakšne povezave, ki bi jih potreboval za delo. Takrat pa mu je Snežič dejal: “Ti si na Gen-I? Saj tam je predsednik Robert Golob. Njega bomo umaknili.” Kot je dejal, ga je nato vprašal, zakaj. Nastala je tišina, Snežič pa naj bi nato dejal: “Čakaj, sva na redni telefonski liniji. Dobili se bomo na kosilu skupaj z Borutom Dolancem (sekretar stranke SDS, op. p.), pa se bomo tam o tem zmenili.”
Golob kritičen: Politika ne ukrepa
Golob je dejal še, da Gen-I poskuša dokazati, da je podnebna kriza lahko tudi poslovna priložnost. “Izplača se in še otroci bodo lahko imeli normalno življenje,” je povedal in spomnil, da so pripravili načrt za razogljičenje v Sloveniji, načrt, ki ga običajno pripravijo vlade. Po njegovih besedah v Sloveniji potrebujemo nove vire; poleg jedrske energije je treba vlagati v obnovljive vire. Scenarij je po njegovem popolnoma izvedljiv, a politika za to nima posluha.
“Zelena preobrazba je nujna in ni bav bav,” je dodal Golob. Do politike je bil zelo kritičen, češ da ne ukrepa v boju zoper podnebne spremembe. Problem podnebne krize je, tako Golob, da so prve poplave že v Evropi, problem je, da se emisije kopičijo. Vsaka tona izpustov, ki jo danes izpustimo v zrak, tam ostane. In na ta način negativno vpliva na podnebno krizo.
Gordijski vozel, ki ga bo presekalo sodišče
Tudi današnji samozavesten nastop Goloba kaže, da se bo očitno obdržal na čelu Gen-I. Glede na pat položaj družbenic in kratek rok – upravi z Golobom na čelu mandat poteče 17. novembra, torej čez šest dni – praktično ni možnosti, da bi po tej poti uspeli, saj bi morali za potrditev svojih kandidatov zamenjati nadzornike in vodstvo Gen-EL, kar pa je v enem tednu nemogoče.
Zakon o gospodarskih družbah, če redno imenovanje vodstva ni mogoče, predvideva možnost sodnega imenovanja, ki je po besedah nekaterih blizu dogajanju v teh razmerah najbolj realna možnost. Kot napisano, Golo sicer te možnosti ne podpira.
Po zakonu o gospodarskih družbah sodišče poseže samo v nujnih primerih. Kot je v enem od primerov sodne prakse iz leta 2017 navedlo Višje sodišče v Ljubljani, se to, kaj je nujen primer, presoja za vsak konkreten primer.
Nadalje v zakonu piše, da sodišče začasno upravo imenuje “na predlog zainteresiranih oseb”. Kdo so to v primeru Gen-I? “Vsekakor vsak od družbenikov ter dosedanja uprava,” pravi Luka Gaberščik, strokovnjak za korporativno pravo in partner v Odvetniški družbi Brulc, Gaberščik in partnerji (na fotografiji).
“Gre pa za odprto pravno normo, ki jo presoja sodišče glede na okoliščine primera. Teoretično je mogoče, da predlog poda sindikat, predstavnik delavcev ali celo upnik.”
Po ožji razlagi bi lahko torej predlog vložili Martin Novšak, Martina Pohar (oba predstavnika družbenic) ali kar sama uprava Roberta Goloba.
Na sodišču predloga še ni
Na vprašanje, kdaj lahko vložijo predlog, Gaberščik pojasnjuje, da lahko že zdaj – če obrazložijo, da do 17. novembra, ko se trenutni upravi izteče mandat, poslovodstva ni mogoče imenovati.
Odvetnik meni, da podlago za to imajo, saj je po zakonu in tudi družbeni pogodbi Gen-I skupščino treba sklicati 25 dni vnaprej. “Znano je, da s 17. novembrom mandat poslovodjem preneha. Znano je tudi, da skladno s 25-dnevnim rokom za sklic skupščine imenovanja novega poslovodje ne more biti pred tem datumom, razen če se družbenika glede tega vprašanja uskladita.”
Zaradi običajno daljšega poteka tovrstnih sodnih postopkov niti ni pričakovati, da bi sodišče predlog obravnavalo pred 17. novembrom, takrat pa ne bi bilo več pomislekov o pravočasnosti predloga, meni sogovornik.
Na okrožnem sodišču v Krškem in Ljubljani smo sicer včeraj preverjali, ali so že prejeli kakšen predlog. Oboji so nam odgovorili, da ne.
Ob pat položaju med družbenicama Gen-I, podjetjem Gen energija, ki ga vodi generalni direktor Martin Novšak (na fotografiji), in Gen-EL z direktorico Martino Pohar, naj bi bila realna možnost, da bo začasno upravo Gen-I imenovalo sodišče.
Kako bo odločilo sodišče? Težko napovedati
Vprašanje pa je, kako bi odločilo sodišče, gre za področje, kjer je sodne prakse relativno malo.
Če bi sodišče prejelo več predlogov, naj bi jih obravnavalo po vrstnem redu glede na čas prejema, lahko pa predloge tudi smiselno združi. Vprašanje je, ali bi, če bi vsaka od družbenic vložila svoj predlog imen za začasno upravo, sledilo določilu iz družbene pogodbe, po katerem imata družbenici razdeljeni pristojnosti za imenovanja: Gen energija za predsednika in člana uprave, Gen-EL za dva člana uprave.
Gaberščik pa na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi v začasno upravo sodišče imenovalo obstoječo upravo, odgovarja pritrdilno. “Takšna možnost je celo razumna, ko uprava ni bila razrešena zaradi krivdnih okoliščin ali zaradi sumov nanje,” pojasnjuje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje