Če nam primanjkuje plina, zakaj moramo varčevati z elektriko?

Slovenija 07. Avg 202216:15 > 16:4710 komentarjev
Delite:
energija, luč, svetloba, dom, elektrika
Foto: N1/Denis Sadiković

Evropske države v strahu pred prihajajočo zimo in morebitnim pomanjkanjem plina pozivajo k vsesplošnemu varčevanju z energijo. Trenutno so v igri predvsem ukrepi za varčevanje z elektriko, kot so omejitve klimatizacije prostorov in razsvetljave. Tudi slovenska vlada je predpisala, da so lahko stavbe javne uprave hlajene do največ 25 stopinj Celzija. Plin v Sloveniji ni pomemben energent za proizvodnjo elektrike. Trenutno edina plinska elektrarna pri nas je tista v Brestanici, ki služi bolj kot sistemska rezerva za pokrivanje morebitni izpadov proizvodnje v drugih elektrarnah in nepredvidenih viškov porabe elektrike. Zakaj je torej treba varčevati z elektriko, če nas skrbi pomanjkanje plina?

Kot pojasnjujejo pri sistemskem operaterju prenosnega električnega omrežja ELES, varčevanje z električno energijo zmanjšuje odvisnost od ruskega plina z več zornih kotov. “Zmanjšana moč hlajenja in ogrevanja ter razsvetljevanje javnih stavb pomeni prihranke pri porabi primarnih energentov (za Slovenijo npr. premoga), kar posredno pomeni več zalog za zimo in s tem zmožnost obratovanja termoelektrarn z večjo močjo v času, ko se pričakuje višja poraba. Varčevanje z električno energijo v EU danes bo torej pripomoglo k večjim rezervam premoga in plina za čas, ko bodo te bolj nujne.”

Termoelektrarna Brestanica
Foto : Plinska elektrarna Brestanica / BOBO

Poleg tega Slovenija s proizvodnjo iz NEK, TEŠ in hidroelektrarn običajno pokriva le med 75 in 85 potreb po električni energiji, ostalo elektriko uvozimo iz drugih držav. In v nekaterih od teh držav igra zemeljski plin pomembno vlogo pri proizvodnji elektrike.

Plinske elektrarne so po podatkih nemške organizacije Ember v lanskem letu proizvedle 18 odstotkov vse elektrike v EU, več kot termoelektrarne na premog (14%). Plin je namreč v EU dolgo časa veljal za “tranzicijsko gorivo”, ki bo omogočilo opustitev premoga in postopen prehod na obnovljive vire.

Ker je torej evropski elektroenergetski sistem skoraj petinsko odvisen od plinskih elektrarn – v Italiji denimo plinske elektrarne proizvedejo skoraj polovico vse elektrike – in ker Slovenija brez uvažanja energije ne more zadovoljiti svojih potreb po elektriki, je tudi nam v interesu, da evropske plinske elektrarne pred zimo pokurijo čim manj plina.

Skladišče plina Hiadach
Foto : Profimedia

Haidach, eno največjih podzemnih skladišč zemeljskega plina v srednji Evropi, v bližini Salzburga, ima kapaciteto skoraj 3 milijarde kubičnih metrov plina, za tri leta povprečne slovenske porabe. Evropska skladišča zemeljskega plina so trenutno napolnjena približno 70-odstotno, cilj EU pa jih je do novembra napolniti vsaj do 80 odstotkov kapacitete.

“Vsak ukrep za varčevanje z električno energijo, ki bi znižal porabo plina na evropski ravni, (ne)posredno vpliva tudi na ceno električne energije na slovenskem trgu,” poudarjajo v ELES-u. “Mejne elektrarne, ki danes določajo ceno električne energije v evropskem prostoru, so namreč pretežno plinske elektrarne.”

Ceno električne energije na borzi določajo proizvodni stroški najdražjih proizvodnih enot, katerih obratovanje je potrebno za pokritje potreb po električni energiji v evropskem omrežju. In to so praviloma ravno plinske elektrarne.

V ELES-u poudarjajo, da se zaostrene situacije za prihajajočo zimo dobro zavedajo in se nanjo tudi pospešeno pripravljajo, verjamejo pa, da bodo skupaj s sistemskimi operaterji iz drugih držav “uspeli ohraniti nemoteno oskrbo končnih odjemalcev z električno energijo”.

Komentari

Vaš komentar