Menu ItemEden od prvih večjih izzivov nove vlade, ki je prisegla prejšnji teden, bo zagotovo krotenje posledic inflacije, ki bo očitno izrazitejša, kot je sprva kazalo. Cene hrane in energentov se ne bodo umirile, jesen bo negotova. Vlada se bo v prvih dveh letih težko izkazala kot najboljša, je ocenil Marko Pahor z ljubljanske ekonomske fakultete in dodal, da je gotovo najbolj električna. Prav veliko manevrskega prostora za zmanjševanje trošarin in obvladovanje podražitev energentov vlada nima, meni profesor. Odzval se je še na koalicijsko pogodbo, za katero pravi, da ima že vgrajeni spor med koalicijskimi partnericami.
O podražitvah hrane in energetike, nepremičninskem balonu ter koalicijski pogodbi je v N1 STUDIO spregovoril prof. dr. Marko Pahor z ljubljanske ekonomske fakultete.
Oktobra je Pahor v N1 STUDIO napovedal, da naslednje slovenske vlade ne čaka nič lepega. Premier Robert Golob je napovedal, da bo to najboljša vlada, je spomnil profesor in dodal, da je po objektivnih kazalnikih res najbolj inženirska in najbolj električna. “Po rezultatih pa se bo ta vlada v prvih dveh letih delovanja težko izkazala kot najboljša – gospodarska rast bo nižja, inflacija pa višja, proračunski deficit bo verjetno še nekaj časa vztrajal. In to brez alibija, ki ga je imela prejšnja – blaženja posledic ekonomske krize,” je rekel. Vlado po njegovih besedah čaka težko in nehvaležno delo. Standard prebivalcev pa bo v tem času padal.
Primerjave cen kažejo, da se je kruh podražil za 18 odstotkov, jajca za 13, olje za 44 in mleko za 18 odstotkov. K rekordni, 8,1-odstotni inflaciji so najbolj prispevale podražitve energentov. Plin stane 37 odstotkov več, bencin 30. Povprečna neto plača se je v tem času dvignila le za 1,2 odstotka. Ob navedenih številkah je profesor Pahor opozoril, da se je standard prebivalcev v samostojni Sloveniji več kot podvojil. “Cene hrane pa so bile med epidemijo zgodovinsko nizke,” je pojasnil in dodal, da je edina pot v tem primeru navzgor. “Tu je cel kup vplivov, vojna v Ukrajini je najbolj akutna,” je povedal in dodal: “To se je naložilo na posledice koronavirusa, ki je prestrukturiral dobavne verige. Pandemija še ni zaključena, na Kitajskem se še dogajajo zaprtja. V ozadju je tudi trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko,” je pojasnil. “Vse to vpliva na ponudbeno stran cene, kot so surovine in polizdelki,” je dodal.
Šestmesečne terminske pogodbe za plin so višje od trenutne cene
Vsi ti dogodki so predstavljali šoke, ki so dvignili nivo cen. Pahor je ob tem izpostavil nihanje cene nafte, ki od februarja ostaja na podobni ravni: od 105 do 115 dolarjev na sodček. “Sama inflacija pa se prevaljuje naprej, na cene izdelkov, pritisk na plače. Koliko enkratnega šoka v ceni se bo prevalilo v vse ostale cene, bo pokazal čas,” je pojasnil.
Pričakovanje centralne banke so bila, da bo šok kratkotrajen in se bodo cene hitreje vrnile na izhodiščno raven, potem ne bi bilo tolikšnega vgrajevanja šoka v stalno rast cen. Zdaj kaže, da se bodo cene nafte postopoma umirile in padle do pomladi naslednjega leta, ko so aktivni terminski trgi. Cene bi se lahko spustile na okoli 80 ali 85 dolarjev na sod. Pri plinu pa se pričakuje vztrajanje na visoki ravni, do naslednje pomladi se ne pričakuje umirjanje. “Šestmesečne terminske pogodbe za plin so pravzaprav višje od trenutne cene,” je navedel. Pri plinu v Evropi so zelo vprašljive tudi dobave, saj je Evropa odvisna od Rusije.
Golobova vlada napoveduje intervencije, sestanke s trgovci in proizvajalci, ministri govorijo o porazdelitvi bremen. Koliko manevrskega prostora je tu v resnici? “Marže so najbolj varovana poslovna skrivnost,” je dejal Pahor. “Glede na to, kakšne so dobičkovne marže, koliko čistega dobička ostaja podjetjem, prav veliko prostora za zmanjševanje cen in marž ni. Nekaj je, kakšno odstotno točko ali dve. Glede na to, kaj se dogaja s cenami surovin in maloprodajnimi cenami, je velik del šoka celotna veriga že absorbirala,” je pojasnil. Šele z zamikom je prišlo do dviga maloprodajnih cen. Prostora tukaj ni, gre za gospodarske družbe.
Profesor z ekonomske fakultete Sašo Polanec je dejal, da ukrepi, ki subvencionirajo nižje cene naftnih derivatov ali elektrike, lahko na dolgi rok stanejo preveč. Bolj smiselno bi bilo po njegovem pomagati tistim z nizkimi prihodki, torej bolj ciljano, ne pa vse počez. S tem se strinja tudi Pahor. “Na dolgi rok je nevarno s sistemskimi problemi reševati posamezne probleme,” je povedal. Napovedi finančnega ministra Klemna Boštjančiča, da bo šlo za enkratne ukrepe, je ocenil kot pravilne. Največ manevrskega prostora ponujajo trošarine, kar je zgodaj izkoristila Madžarska, ki ima med sosednjimi državami trenutno najnižje in so na tretjini slovenskih.
Rast cen nepremičnin se umirja, a to ne pomeni, da bodo nižje tudi cene
Med prioritetami nove koalicije so tudi stanovanja, trenutno smo po Pahorjevi oceni v balonu. Tega presojamo glede na rast cene v primerjavi s temeljem za to ceno, je pojasnil profesor. Od nepremičnine pričakuješ realno rast prihodkov, cene pa trenutno v Sloveniji prehitevajo rast realnih dohodkov gospodinjstev. “V nekem trenutku prideš do tega, da je realna vrednost nepremičnine večja od sposobnosti prebivalstva, da plača,” je dodal. To se je v Sloveniji zgodilo v sredini leta 2021, od začetka lanskega leta pa je rast cen nepremičnin okoli 15 odstotkov letno, je navedel. “To statistično pomeni, da smo v balonu,” je še dodal.
Kdaj bo začel balon puščati? Nazadnje smo imeli v Sloveniji tak balon med letoma 2006 in sredino leta 2008. Takrat je trajalo leto in pol, da se je balon prevesil navzdol, tokrat pa balon traja šele tri četrtine leta. “Zadnji podatki kažejo, da se v Ljubljani cene nepremičnin v zadnjem četrtletju umirjajo. Dogaja se več stvari – inflacija zavira realno rast cen, negotovost, pričakovanje krize, višji stroški. Predvsem pa je zelo pomembno, da se dražijo krediti. Ugodni krediti so poganjali vrednost nepremičnin,” je rekel. “So vsi znaki, da se rast umirja. Ni pa nujno, da bo prišlo do znižanja cen nepremičnin. Lahko se zgodi, da bodo cene nepremičnin nominalno ostale enake, gospodarska rast, višji BDP in rast plač pa jih bodo dohitele,” je pojasnil.
Zgodovina uči, da je treba najprej zavreti inflacijo
Oktobra je ekonomist Pahor za N1 ocenil, da je gospodarstvo približno na ravni iz leta 2019, in dodal, če takrat nismo bili pregreti, tudi zdaj nismo. Tokrat pa glede na stanje trga dela ocenjuje, da je gospodarstvo verjetno nekoliko pregreto. Izpostavil je podatek o nizki brezposelnosti, s katerim se je pogosto hvalila prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše. Prav tako nizka brezposelnost po njegovi oceni kaže na pregretost gospodarstva.”Realna gospodarska rast tukaj na kratek rok ni možna,” je dodal.
Kaj sledi, ko se bo končala vojna v Ukrajini? “Možnih je veliko scenarijev,” je odgovoril Pahor. Ko se bo situacija umirila, bo konec negotovosti, od tam poteka gospodarska rast normalno, je rekel in dodal: “Dobro bi bilo, da se to čim prej umiri, da se umiri negotovost.”
Centralne banke so se zavezale, da se bodo borile proti inflaciji. Ekonomska zgodovina uči, da ko pride do inflacije in nizke gospodarske rasti je prava pot, da najprej zavreš inflacijo. “Zaveze centralnih bank so pohvalne,” je rekel in dodal, da so upravičene kritike na račun, da ni dovolj dejanj. Inflacija še nekaj časa bo in bo višja, je napovedal Pahor. “Dolgo časa je bila cilj dvoodstotna inflacija. Če bomo pod tri- ali štiriodstotno inflacijo, bo to velik uspeh,” je dodal. “Vsaka kriza je drugačna, še nobene krize pa vlade niso dočakale tako močno zadolžene. To omejuje manevrski prostor,” je pojasnil in dodal, da so bile države in centralne banke doslej zelo inovativne.
Koalicijska pogodba ima ogromno možnosti za spor med partnerji
Koalicijska pogodba je sicer obsežna, a zelo splošna, brez ocen finančnih učinkov ukrepov, spisana je za dva mandata. Fiskalni svet je bil danes kritičen do nedorečenosti pogodbe in do možnega povečanja izdatkov, ki bi lahko bilo obsežnejše od večanja prihodkov. Število predvidenih ukrepov je na strani izdatkov skoraj šestkrat večje od ukrepov na strani prihodkov, pravi fiskalni svet.
Veliko zavez je v koalicijsko pogodbo zapisanih na željo najmanjše koalicijske partnerice Levice, je opozoril profesor Pahor. “Dane so precej močne varovalke, tudi fiskalna situacija. Koalicijska pogodba ima ogromno možnosti za spor med partnerji. Levica lahko pride po svoj račun,” je dejal in spomnil, da je Levica zaradi neuresničevanja programa odkorakala od vlade Marjana Šarca.
Meni, da je gospodarstvo bolj kot na samo koalicijsko pogodbo reagiralo na diskurz Levice. “Dejstvo je, da je velik del programa Levice v koalicijski pogodbi. Tu je prišlo do strahu, da se bo to uresničilo.” Da se bodo dvignili davki, ni zapisano, to je domneva, je dejal in pojasnil: “Slovenija pri davkih ne izstopa. Je relativno visoko glede prispevkov na plače, nizko je pa pri davkih na premoženje. To je odločitev družbe, koliko bo uredila na strani družbe in koliko na strani posameznikov.” Evropa je tukaj bolj usmerjena v socialo. “Ustrezna varnost je povsod draga,” je še dodal.
Progresiven davek na premoženje je v svetu redek. Pri nas zelo učinkovitega sistema za obdavčevanje nepremičnin nimamo, je navedel Pahor. “Vrednotenje nepremičnin je naredilo ogromen korak naprej, je zelo zanesljivo, dobro odraža dejanske cene,” je dejal in dodal, da bi verjetno prestalo ustavno presojo. “V svetu ima progresivna obdavčitev konkreten namen,” je rekel in izpostavil primer iz Sao Paula v Braziliji, kjer so s tem zmanjšali neenakosti med prebivalci. “Če pri dohodkih lahko utemeljujemo, da ima nekdo z višjimi dohodki večjo možnost plačila, to ne drži nujno tudi za premoženje. Nekdo ima lahko nepremičnino, ki je veliko vredna, in nizke dohodke. To pomeni, da bo imel težave pri plačilu davkov. Če to prepustimo trgu, to privede do koncentracije premoženja. Če ne moreš plačati davka in si prisiljen prodati nepremičnino, ki jo lahko kupi le nekdo, ki je bogatejši.” Tako bi lahko imel davek povsem nasprotni učinek, kot si ga želi Levica.
Prve poteze Golobove vlade so usmerjene predvsem v kadrovanje. Ob tem je Pahor spomnil, da je tudi Janševa vlada ob nastopu mandata ob začetku epidemije kadrovala. “Dokler imaš spodobne ljudi, s tem ni nič narobe. Če imaš dva človeka, približno enako sposobna, enemu zaupaš, drugemu pa ne, daš tja prvega,” je dejal. Glede zahteve, da na ministrstvih pripravijo sezname zaposlitev, pa je dejal, da je razumljivo, da se želi vlada seznaniti s stanjem.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje