Menu Item
Vlada je v luči negotovih razmer na energetskih trgih pozvala podjetja, naj pridobijo več ponudb in "aktivno pristopijo" k pogovorom za sklepanje pogodb z dobavitelji električne energije, na podlagi katerih bodo lahko zagotovili varno in cenovno dostopno oskrbo v letu 2023. Premier Robert Golob je sicer še pred tedni javne zavode in podjetja pozival, naj s sklepanjem pogodb o dobavi energentov za leto 2023 še počakajo.
Vlada Republike Slovenije je zaradi negotovih razmer na energetskih trgih pozvala domača podjetja, naj aktivno pristopijo k pogovorom za sklepanje pogodb z dobavitelji električne energije.
Premier Robert Golob je sicer še v začetku oktobra ob predstavitvi proračunskih dokumentov v Državnem zboru (DZ) vse javne zavode in podjetja pozval, naj s sklepanjem pogodb o dobavi energentov za leto 2023 še počakajo. “Ne sklepajte nobenih pogodb za prihodnja leta do konca tega meseca, ker bodo pogoji kasneje bolj ugodni in takrat boste tudi vsi v gospodarstvu lahko videli, pod kakšnimi pogoji lahko načrtujete svoje delovanje in v kakšnem obsegu,” je dejal takrat.
Golob je v tistem času govoril tudi, da “bodo na evropski ravni sprejete spremembe pravil energetskega trga, po katerih bodo cene energentov nižje in omejene”.
Zakaj umik poziva, če ni dogovora na ravni EU?
Zdaj torej podjetja poziva, naj vendarle začnejo sklepati pogodbe – pri čemer se poziv nanaša le na elektriko. Zakaj prav zdaj in kaj je s pogodbami za plin, ni jasno.
Vlada v sporočilu navaja, da si “upoštevajoč razvoj dogodkov na EU ravni (…) ves čas prizadeva, da poleg sprejemanja različnih ukrepov posreduje informacije, ki bi pripomogle k čim boljši obveščenosti”. Današnja vladna poteza bi lahko bila signal, da ukrepov na ravni EU ne pričakujejo do konca tega leta, ko večini podjetij potečejo pogodbe.
Skoraj mesec dni po dogovoru voditeljev EU o dinamičnem cenovnem koridorju za cene plina na nizozemskem plinskem vozlišču namreč ni jasnega signala, da bi članice EU našle način, kako tako imenovano kapico na cene plina uvesti, ne da bi ogrozili varnost oskrbe. Evropska komisija, Nemčija in Nizozemska imajo še naprej zadržke do takega načina reševanja energetske krize. Evropska komisarka Kadri Simson je prejšnji teden napovedovala, da bo komisija predlog rešitev predstavila ta teden.
Obrat pri cenah
Obenem pa se +nakazuje obrat na borzah energentov. Cena plina za prvo četrtletje prihodnjega leta na madžarski borzi Hudex se je od začetka septembra do prejšnjega tedna spustila z 250 na 110 evrov za megavatno uro, ta teden pa se je začela dvigovati nazaj in je zdaj pri 130 evrih za megavatno uro. Ker se začenja kurilna sezona in s tem večja poraba plina, bi se lahko tudi cene nadalje vzpenjale.
Golob je v danes objavljenem pogovoru za Bloomberg sicer ocenil, da bo EU preživela energetsko krizo brez večjih težav. Razlogi, da se je pritisk zmanjšal, so po njegovi oceni mila jesen, zmanjšana poraba elektrike in padajoče cene plina, je pojasnil in dodal, da lahko s trenutnimi zalogami EU preživi tudi šesttedenski hladni val.
Vlada doslej sprejela več ukrepov
Doslej je vlada sprejela že več ukrepov, ki naj bi tako prebivalcem kot podjetjem pomagali blažiti posledice energetske in prehranske draginje. Med drugim je za čas od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023 DDV na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje za vse uporabnike znižan z 22 odstotkov na 9,5 odstotka.
Konkretno malim, srednjim in velikim podjetjem je v skladu z zakonom o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina na voljo sofinanciranje stroškov teh dveh energentov nad dvakratnikom dviga cen. Pomoč velja za obdobje od letošnjega 1. junija do 31. decembra, skupaj je vredna 80 milijonov evrov. Vloge so morala podjetja prek spletne aplikacije oddati Javni agenciji Spirit Slovenija najpozneje do danes.
Najpozneje do danes so lahko mikro, mala in srednje velika podjetja oddala tudi vloge za ugodna krizna likvidnostna posojila, ki jih je v začetku oktobra v skupni višini 32 milijonov evrov razpisal Slovenski podjetniški sklad. Za prizadeta podjetja je predvidenih še šest milijonov evrov likvidnostnih kreditov, ki jih bo Slovenski podjetniški sklad razpisal predvidoma v začetku leta 2023.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
