Za efektivno delo nekaj več kot dve tretjini delovnega časa

Gospodarstvo 19. Jun 202208:51 0 komentarjev
strokovnas
Delo od doma (Foto: PROFIMEDIA)

V Sloveniji zaposlene osebe so leta 2020 za efektivno delo porabile nekaj manj kot 70 odstotkov razpoložljivega delovnega časa. Delež v zasebnem sektorju je znašal 69,2 odstotka, v javnem sektorju pa 67,4 odstotka, kažejo podatki državnega statističnega urada.

Zaposlene osebe so 68,7 odstotka razpoložljivega delovnega časa porabile za efektivno delo, 26,9 odstotka v obliki odsotnosti z dela, 4,4 odstotka pa za odmor med delom za prehrano.

Struktura porabe razpoložljivega delovnega časa se je predvsem zaradi uvedbe dveh interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 v primerjavi z letom 2016 precej spremenila. Delež ur odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času je bil namreč leta 2020 bistveno večji kot v letu 2016, ko je znašal 18,6 odstotka.

Večina ur efektivnega dela, 98,3 odstotka, je bila dejansko opravljena v rednem delovnem času, 1,6 odstotka jih je bilo opravljenih v obliki plačanega nadurnega dela, preostale pa so bile porabljene ob zastojih in prekinitvah pri delu, so zapisali statistiki.

Skoraj vse ure odsotnosti z dela so bile urejene z nadomestilom plače; od tega jih je bilo 83 odstotkov vsaj delno izplačanih iz sredstev v breme delodajalcev, preostale pa so bile povrnjene iz sredstev v breme drugih organizacij in organov.

Ure odsotnosti z dela z vsaj delnim nadomestilom plače iz sredstev v breme delodajalca so se porabile v največjem obsegu za redni letni dopust (42 odstotkov) in v okviru interventnega ukrepa napotitve na začasno čakanje na delo s strani delodajalca (31,3 odstotka).

Precejšnji delež odsotnosti tudi za bolniške dopuste

Precejšna deleža ur teh odsotnosti z dela sta bila porabljena še za praznike (dela proste dneve) in bolniške odsotnosti do 30 dni (vsak po 9,4 odstotka). V okviru interventnega ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa z namenom ohranitve zaposlitve je bilo porabljenih 3,8 odstotka ur, preostale ure pa za izredni dopust, strokovno izobraževanje, študijski dopust in nekatere druge razloge.

Izmed ur odsotnosti z dela z nadomestilom plače, povrnjenim iz sredstev v breme drugih organizacij in organov, se jih je največ porabilo za bolniško odsotnost, daljšo od 30 dni (39,2 odstotka), in za starševski dopust (31,2 odstotka).

Delež ur odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času je bil največji v gostinstvu (45,9 odstotka), sledile so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (34,7 odstotka). V obeh skupinah dejavnosti sta bila glavna vzroka za tolikšen delež odsotnosti z dela že omenjena interventna protikoronska ukrepa; skupni delež ur odsotnosti z dela zaradi obeh ukrepov je namreč v teh dejavnostih predstavljal kar 31 oz. 15,6 odstotka razpoložljivega delovnega časa.

Delež ur odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času je bil leta 2020 najmanjši v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (20 odstotkov).

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!