Mojca Kumerdej je prejela Cankarjevo nagrado za najboljše izvirno literarno delo minulega leta za kratke zgodbe z naslovom Gluha soba. Kot je zapisala žirija, se "avtoričina fabulativna spretnost svobodno razrašča, uokvirja pa aktualne teme nasilja v vseh pojavnih oblikah in v vseh družbenih okoljih".
“V osmih kratkih zgodbah v Gluhi sobi – paradoksalno – vrvi od glasov. Bolj kot iz podob so namreč stkane iz dialogov ali samogovorov človeških in nečloveških entitet, na primer bankovca, rastlin, predmetov v stanovanju ali avtomobila. Prostori v zgodbah niso podrobneje nakazani, v njih pa v resnici gospodari realno nezavednega in potiska like v tesnobne misli, paranojo pred drugimi živimi bitji in predmeti, v verbalno, psihično in fizično nasilje nad sabo in drugimi,” je v utemeljitvi zapisala žirija v sestavi predsednik Ivan Verč ter člani Alenka Koron, Darja Pavlič, Alja Predan in Niko Grafenauer.
In še: “Svet v njih se zdi nekam čudno zamaknjen in grozljiv, sanjski, a zato nič manj možen, če ne tukaj in zdaj, pa v bližnji prihodnosti. Avtoričina fabulativna spretnost se svobodno razrašča, uokvirja pa aktualne teme nasilja v vseh pojavnih oblikah in v vseh družbenih okoljih, celo nasilja nad rastlinami v vegetarijanski in veganski pravovernosti; kritična je tudi do patriarhalnih odnosov, mizoginije in homofobije. Univerzalno vprašanje, kaj dejansko čaka razčlovečeni svet v prihodnosti, ostaja – odprto, tako kot mnogi konci pisateljičinih zgodb.”
Mojca Kumerdej je svojo pisateljsko pot začela z romanom Krst nad Triglavom, nadaljevala s kratkimi zgodbami Fragma in Temna snov, nato ponovno prešla na roman Kronosova žetev, za katerega je prejela nagrado Prešernovega sklada, zdaj pa se je vrnila h krajši formi.
Kot je v pogovoru pred podelitvijo nagrade povedala Kumerdej, vedno znova stopa na ozemlje, ki je tudi njej neznanka. Ob tem se zelo veliko ukvarja z jezikom, dokler ne najde “sublimne materialne zvočnosti”, ne začne pisati. Včasih sliši ritem, ki ustreza ideji, in ne obratno, je povedala.
Za Cankarjevo nagrado so bili nominirani še Katja Gorečan za Materinsko knjižico, Adriana Kuči za Ime mi je Sarajevo, Lado Kralj za Ne bom se več drsal na bajerju in Mirana Likar za Žensko hišo.
Za nagrado, ki jo podeljujejo od leta 2020, se je prijavilo 49 del, kar je veliko več v primerjavi s prvim letom, ko je na razpis prispelo približno deset del. Kriteriji sicer ostajajo enaki: delo mora biti večplastno in omogočati različne interpretacije, žirija pa se osredotoča tudi na to, v kakšnem odnosu je do žanrskih konvencij.
Nagrado kot poklon Cankarju in sodobni slovenski književnosti, ne glede na vrsto, podeljujejo Slovenski center Pen, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center Sazu ob sodelovanju z Občino Vrhnika. Vrednost nagrade je letos 7000 evrov.
Prvo Cankarjevo nagrado je leta 2020 prejel Sebastijan Pregelj za roman V Elvisovi sobi, za njim pa sta jo prejela še Gašper Kralj za roman Škrbine in Simona Semenič za Tri igre za punce.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!