V slovenskem paviljonu Frankfurtskega knjižnega sejma (FKS) sta v pogovoru Nogomet in literatura predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksander Čeferin in direktor FKS Juergen Boos iskala vzporednice med branjem in športom. Čeferin je dejal, da bi bili ljudje manj depresivni in agresivni, če bi več brali. Hkrati bi se tudi bolj poslušali.
Predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksander Čeferin je v pogovoru povedal, da se v Uefi, ki je največja športna organizacija na svetu in tako tudi ena največjih nevladnih organizacij, zadnje tri leta ukvarja v glavnem s težavami, ki so jih med drugim prinesle tudi pandemija covida-19 in vojna v Ukrajini, zdaj pa še nova vojna na Bližnjem vzhodu. Želijo si biti tudi kar se da okoljevarstveni, pri čemer se zaveda, da nogometna dejavnost pušča velik ogljični odtis.
Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma (FKS) Juergen Boos je dodal, da so se s tem vprašanjem ukvarjali tudi na knjižnem sejmu, ko so vabili literate in založnike iz daljnih držav in so morali ti prispeti z letali, a sejem temelji na osebnih srečanjih, torej je šlo za kompromis.
Na Boosovo vprašanje, če in koliko mu uspe ob takšni funkciji brati, je Čeferin odvrnil, da precej bere, a veliko tudi na spletu. Potrebuje sicer precej samodiscipline, da vzame v roke knjigo. Ob tem je dodal, da to redno počne ob večerih, saj je ugotovil, da v nasprotju z razdraženostjo ob negativnih vsebinah na spletu, ki jih je nekoč bral, “spi kot angelček”.
Med slovenskimi avtorji omenil Tavčarja in Goloba
Med tujimi knjigami, ki so mu najljubše, je omenil 100 let samote Gabriela Garcie Marqueza ter Knjigo petih prstanov japonskega samuraja Miyamota Musashija. Med slovenskimi pisatelji je izpostavil Ivana Tavčarja, pa ne le zato, kot se je pošalil, ker je bil tudi on pravnik in športnik, pač pa zaradi izjemnih literarnih del, kot sta Cvetje v jeseni in Visoška kronika. Od sodobnih slovenskih avtorjev pa je omenil Tadeja Goloba.
Boos je dejal, da je ob sodelovanju s slovenskimi literati, založniki in predstavniki javne agencije za knjigo velikokrat potoval v Slovenijo, ob čemer je ugotavljal, da je slovenski narod zelo kulturen in športen. Vsi se ukvarjajo z nekim športom in umetnostjo, je menil.
Čeferin je odvrnil, “da smo Slovenci čudna nacija, ki ima zelo rada šport in kulturo”. Tudi v svetu so najboljši ambasadorji ravno športniki in umetniki, je dodal. Omenil je tudi patriotizem, ki se pokaže ob športnih tekmah, ko se sicer tudi skregani ljudje zedinijo in navijajo za slovenske športnike.
Slovenija kot “skriti dragulj Evrope”
Na Boosovo vprašanje, kako bi predstavil Slovenijo tujcem, je dejal, da je “Slovenija skriti dragulj Evrope”. Kot je pojasnil, so tujci navdušeni nad lepoto, prijaznostjo ljudi in kulinariko. “Slovenci pa se med seboj na žalost ves čas kregamo,” je dodal. Boos je komentiral, da je to morda tudi zato, ker smo majhen narod in se vsi poznamo med seboj in zato stvari jemljemo bolj osebno.
Spregovorila sta tudi o diskriminaciji, ki je, vsaj tako predsednik Uefe, denimo nogomet na igrišču ne pozna. “Ni pomembno, kakšne rase, religije ali spolne usmerjenosti si; in obratno, če nisi dovolj hiter in ne znaš brcati žoge, ti ne pomaga nič, ne boš nogometaš, pa če si kraljev sin,” je bil slikovit Čeferin.
Če lahko Čeferin za nogometno igrišče trdi, da tam ni diskriminacije, pa to stališče težko zagovarja na tribunah. Med navijači se po njegovih besedah “vedno najde pet odstotkov idiotov, ki izkoristijo pozornost, ki jo nogomet ima, za širjenje svojih idiotskih ideologij”.
S predsednikom Uefe Aleksandrom Čeferinom smo v rubriki Poglobljeno septembra objavili tudi daljši intervju. Preberite več v prispevku Aleksander Čeferin za N1: Dokler bom jaz na tem mestu, to ne bo zaprt sistem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje