Aleksander Čeferin za N1: Dokler bom jaz na tem mestu, to ne bo zaprt sistem

Intervjuji 17. Sep 202305:30 6 komentarjev
Aleksander Čeferin/N1
Jan Gregorc/N1

Predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki je v petek napolnil stadion v Stožicah, v velikem intervjuju za rubriko Poglobljeno na N1 odgovarja na vprašanja o omejitvi enormnih plač nogometnih zvezdnikov, o nespodobnih povabilih in ponudbah iz arabskih držav ter o odnosu do žensk v nogometu. Zakaj sponzorjem svetuje, da se splača vlagati v ženski nogomet? Zakaj se je udeležil tečaja za uporabo defibrilatorja? Kako bo ukrepal proti "idiotom z idiotskimi ideologijami"? Zakaj pravi, da živi kot James Bond? In ali bi ga bolj zanimal položaj predsednika vlade ali predsednika države? Čeferin za N1 tudi pove, da bo Rusija iz evropskih nogometnih tekmovanj izključena do konca vojne.

Gospod Čeferin, danes zvečer (pogovor je potekal v petek) se bo na dobrodelni tekmi za pomoč poplavljenim območjem v Stožicah zbrala cela četa nogometnih legend. Kako to, da ste se lotili organizacije?

Ko smo videli, kakšna situacija se je zgodila v Sloveniji, smo najprej takoj nakazali 300 tisoč evrov sredstev, ki jih ima Uefa pripravljene za takšne dogodke. Pol je šlo Rdečemu križu, pol pa Karitasu. To ob podobnih dogodkih storimo tudi v drugih državah članicah. Potem pa sem razmišljal, da bi takšen dogodek po eni strani lahko prinesel kar nekaj dodatnih sredstev za pomoč prizadetim, prav tako pa bi lahko bil to en pozitiven dogodek v Sloveniji. Nekaj lepega, kar se vse redkeje dogaja v Sloveniji, v Evropi in v svetu. In videti je, da bo zelo lepo. Igralci se veselijo. Če bi vedeli, da veliki nogometni zvezdniki, ki so dobivali zlate žoge, že 2 dni praktično ne jedo, ker skušajo biti v formi … To bo zelo zanimivo. Tudi mene zanima.

Aleksander Čeferin
Petek zvečer v Stožicah (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Boste tudi sami igrali?

Ne, jaz tega ne maram. Nočem se zaradi svoje funkcije prikazovati kot nek nogometaš in od nogometnih legend pričakovati, da mi podajajo žogo. Z veseljem si bom tekmo ogledal s tribun.

Je tekma razprodana?

Takoj je bila razprodana. Tako VIP karte po 500 in 100 evrov, kot vse druge. Nobena tekma slovenske nogometne reprezentance še ni bila razprodana tako hitro.

Kakšen znesek zbrane pomoči pa pričakujete?

Presenečen bi bil, če se ne bi nabralo blizu 3 milijone evrov. (Končni znesek, ki so ga objavili po koncu tekme, je bil več kot 3,5 milijona evrov, op.a.)

Z omejitvijo plač v nogometu bi konkurenco povečali, ne zmanjšali

Gre za zavidanja vreden znesek. Še vedno gre recimo za znesek, ki ga najboljši nogometaši zaslužijo v mesecu ali dveh. Nočem zmanjševati pomena in veličine tega prispevka, ampak samo pokazati na bizarnost velikih zaslužkov v nogometu. Ko sva se pogovarjala pred šestimi leti, ste prvič omenili možnost, da bi v nogometu uvedli t.i. salary cap, omejitev plač igralcev. Od takrat se ni veliko premaknilo v tej smeri. Ste obupali ali pa je to še vedno v vaših načrtih?

Še vedno mislim, da bomo v končni fazi to enkrat morali narediti. Je pa to v veliki meri odvisno predvsem od Evropske komisije. Klasična omejitev višine plač je namreč po evropski zakonodaji prepovedana, tako da bi morali brez sodelovanja EU to pravilo nekako obiti. Se pa z Evropsko komisijo o tem veliko pogovarjamo, ker smo prepričani, da takšna omejitev ne bi škodila konkurenci, ampak bi jo v nogometu kvečjemu okrepila. V športu so pravila nekoliko drugačna kot sicer. Če omejitev plač uvedeš v kakšni industriji, je to zagotovo omejevanje konkurence, v nogometu pa bi ravno z omejitvami plač lahko izboljšali konkurenco. Brez omejitev bodo najbolj premožni lahko pokupili vse najboljše igralce in konkurence bo vse manj in to je lahko za nogomet problem.

Bi rekli, da je to že velik problem?

Ne bi rekel, da je velik problem. Pozitivno se mi zdi, da se z namero strinja velika večina klubov. Ko sem se pogovarjal o omejitvah plač in zneskov za nakupe nogometašev, so mi pritrdili tako mali klubi, kot srednji in tudi veliki klubi. Tudi tisti klubi, ki jih neprestano obtožujejo, da preveč trošijo. V končni fazi je namreč treba vedeti, da vsi pridejo v nogomet, da bi zaslužili. In nikomur ni v interesu, da bi morali začeti tekmovati z nevzdržno visokimi zneski.

Zgodba s Savdsko Arabijo bo kratkega diha

Bi lahko rekli, da je omejevanje plač v trenutku, ko Savdska Arabija nogometne zvezdnike zasipa z bajnimi vsotami denarja, sploh izvedljivo, ne da bi tvegali dodaten odliv nogometašev?

Mislim, da bo ta zgodba s Savdsko Arabijo relativno kratkega diha. Večkrat sem že povedal, da je to po mojem napačen pristop k razvoju nogometa. S tem, da pripelješ nogometaše, ki so v Evropi že praktično zaključili kariero, pač ne razviješ nogometa. Enako je pred leti delala Kitajska, pa se njihovi reprezentanci še vedno ni uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo. Tako da se pri naših ukrepih ne mislim ozirati na katerokoli drugo ligo.

Aleksander Čeferin
Jan Gregorc/N1

Vsekakor se je Savdska Arabija kupovanja evropskih zvezdnikov lotila na precej drugačni ravni kot takrat Kitajska. Privabili so nekaj največjih imen, tudi recimo aktualnega dobitnika Zlate žoge za najboljšega evropskega nogometaša Karima Benzemaja, enega najboljših vseh časov Cristiana Ronalda …

Na neki način lahko res govorimo o drugi ravni, vsaj kar se tiče igralskih imen. Ni pa zelo drugačna raven denarnih zneskov. Carlos Tevez, ki je bil zelo velik nogometaš, je imel že takrat na Kitajskem 100-milijonsko pogodbo. Verjetno so številke danes še nekoliko višje, a ne vidim, da bi bili mladi zvezdniki, kot sta Erling Haaland in Kylian Mbappe, zainteresirani za odhod v Savdsko Arabijo.

Koga od nogometnih zvezdnikov, ki so v letošnjem letu zapustili Evropo, boste najbolj pogrešali?

Ne bi rekel, da bom kogarkoli pogrešal. Prihodnji teden se začenja Liga prvakov, vsi jo čakajo. Aprila sem imel predavanje o nogometu na univerzi Harvard v ZDA, poslušalo ga je 400 študentov in profesorjev. In ko sem jih vprašal, kdo spremlja evropski nogomet, jih je 397 dvignilo roke. Trije so povedali, da spremljajo ligo MLS, ameriško profesionalno nogometno ligo. Eden od teh treh je imel oblečeno majico Bayerna iz Muenchna.

Tako da naš nogomet je res super. Naše raziskave kažejo, da ljudje v nogometu spremljajo dvoje: spremljajo svoj klub ali svojo reprezentanco in spremljajo tekmovanje. Vi bi denimo lahko spremljali Olimpijo, slovensko ligo, Ligo prvakov in slovensko reprezentanco. Če gre vaš najljubši igralec na Mars, ga pač ne boste več spremljali. Tovrstne novice so zanimive zgolj v prestopnem obdobju. Mi znate povedati, v kateri savdski klub je prestopil Benzema?

Priznam, da si nisem zapomnil. Morda Al-Ahli, Al-Hilal? Nisem prepričan. (Pravilen odgovor je Al-Ittihad, op. a.)

Kje pa je igral prej?

V Realu iz Madrida.

No, vidite, kako ste izstrelili. To je bistvo tega, kar vam želim pokazati.

Kako velik vpliv imajo zalivske države v nogometu?

Seveda imajo določen vpliv. Nenazadnje so v lasti njihovih državnih skladov že trije klubi. Imajo pa vpliv tudi ameriški poslovneži, ki številne klube obvladujejo prek finančnih skladov. Vpliv imajo tudi evropske korporacije. Adidas je denimo solastnik Bayerna. Daleč od tega, da bi imele zalivske države odločilen vpliv. Med največjimi evropskimi klubi je več ameriških lastnikov, sploh v Angliji.

Nespodobna povabila in ponudbe?

Ali ste v zadnjem času od predstavnikov zalivskih držav dobili kakšno nespodobno ponudbo ali povabilo, ki ste jo/ga morali zavrniti?

Ponudbe ali povabila ne. Omenja se, da bi si Savdska Arabija zelo želela gostiti finale Lige prvakov ali da bi njihovi klubi celo igrali v Ligi prvakov, a to do mene vedno prihaja prek nekih posrednikov. Meni osebno ni še nihče ničesar predlagal. Včasih v zelo “kredibilnih” medijih preberem, da se že pogovarjamo o tem, kar je popolna neumnost. Liga prvakov se bo igrala v Evropi, sodelovale pa bodo ekipe iz držav, ki so članice Uefe. Niti z besedo se nismo pogovarjali o drugih možnostih.

Dopuščate pa možnost, da bi bil finale Lige prvakov enkrat tudi denimo v Riadu?

Zaenkrat ne vidim niti najmanjše možnosti. Enkrat me je v intervjuju v New Yorku novinar vprašal, ali dopuščam možnost, da bo v naslednjih 20 letih finale pri njih. Odgovoril sem, da seveda dopuščam možnost. Ampak enako bi rekel, če bi me to vprašal indonezijski novinar glede možnosti finala v Džakarti. Naslednji dan sem v evropskih medijih prebiral povzetke intervjuja in naslove, da bo leta 2026 finale Lige prvakov v New Yorku. Zato tokrat odgovarjam, da te možnosti ne dopuščam, veste pa, da se v 20 letih lahko zgodi marsikaj. Zagotovo pa mene čez 20 let več ne bo na tem položaju.

Ko ne veš več točno, kdo je lastnik …

Vse bolj pogosta je praksa, da imajo skladi ali podjetja hkrati v lasti več klubov v različnih državah in v različnih ligah. Se dogaja koncentracija lastništva in ali menite, da morate v zvezi s tem ukrepati?

To je zame trenutno eno najpomembnejših vprašanj v evropskem nogometu. T.i. multiclub ownership, hkratno lastništvo več klubov, ni prepovedano, a če se dva kluba istega lastnika uvrstita v isto evropsko tekmovanje, potem med seboj ne smeta igrati. Ob vseh teh skladih, pri katerih ne veš točno, kdo je lastnik, in pri katerih je mogoče lastništvo tudi skriti, pa se nam postavlja vprašanje, ali je bolje, da ohranimo prepoved in tvegamo, da se bodo tekme med lastniško povezanimi klubi prikrito kljub vsemu dogajale, ali pa takšne tekme dovolimo in hkrati uvedemo stroga pravila, pod katerimi je to dopustno. Že danes namreč pogosto naletimo na znake, da sta dva kluba lastniško povezana, a je to narejeno tako spretno, da je zelo težko dokazati povezavo.

Moram reči, da tukaj še nimam dokončnega odgovora. O tem smo se začeli pogovarjati. Je pa to zelo pereče vprašanje. V teh časih je ogromno zanimanja za naložbe v nogomet in s prepovedmi ne želimo odganjati investitorjev. Po drugi strani pa moramo skrbeti za ohranjanje kredibilnosti tekmovanj.

Rusija bo izključena iz evropskih nogometnih tekmovanj do konca vojne

Ruski plinski velikan Gazprom je bil deset let sponzor Lige prvakov in drugih tekmovanj pod Uefo. Sponzorsko pogodbo ste prekinili nekaj dni po napadu Rusije na Ukrajino. Ste jo prekinili prepozno?

To je bilo preprosto treba narediti kot neko simbolno dejanje. Težko po začetku vojne okrog igrišč, na katerih tekme gleda stotine milijonov ljudi, kažemo reklamo za to podjetje. Žal mi je, da je tako, a to smo morali narediti. Je pa tudi dejstvo, da v zvezi s tem najbolj vpijejo tisti, ki še vedno kupujejo plin od tega istega podjetja.

Ne zdi pa se vam, da bi lahko že pred začetkom vojne razmislili o primernosti sponzorja?

Ne, to se mi zdi čisti populizem. Veste, tudi Evropa ni ravno svetovni prvak v človekovih pravicah in to dobro vemo. In populisti, ki so jih polna usta o tem, s kom vse mi ne bi smeli poslovati, to počnejo izključno za samopromocijo. V nogomet vrnemo 97 odstotkov vsega denarja, ki ga zaslužimo in jaz bom naredil vse, da bomo ta šport razvijali še naprej, po vsej Evropi. Ne bom našteval drugih sponzorjev ali pa drugih podjetij po Evropi, a na marsikatero drugo podjetje letijo takšni ali drugačni očitki. In potem se postavi vprašanje, s kom sploh lahko še posluješ. Ljudje pa bi radi, da čim več vlagamo v nogomet, obenem pa da od praktično nikogar ne vzamemo denarja. Kot mi je rekel predsednik enega od angleških klubov: navijači hočejo čim dražje igralce in čim cenejše karte. To je pač malo težko združljivo.

Do kdaj bo Rusija izključena iz evropskih nogometnih tekmovanj?

Do konca vojne.

Z Luisom Rubialesom sva o tem neprimernem dejanju večkrat govorila

Predsednik španske nogometne zveze Luis Rubiales je po več tednih zavračanja krivde in poskusih zmanjševanja pomena njegovega vsiljenega poljuba na usta španske reprezentantke Jenni Hermoso prejšnji teden vendarle odstopil. Ste imeli kaj pri tem?

Večkrat sva govorila. Njegovo dejanje je bilo neprimerno in nespametno, te bitke na koncu ni mogel dobiti. Ni mogel ostati. Večkrat sva se pogovarjala in moje mnenje je bilo, da je za špansko zvezo bolje, če odstopi. Koliko je bil moj nasvet odločilen, pa ne morem reči.

“Morali bomo spremeniti stvari,” ste nedavno glede odnosa do žensk v nogometu dejali za časnik L’Equipe. Ste lahko bolj konkretni?

Pogovarjali smo se predvsem o tem, da moramo poskrbeti za kodeks obnašanja, ki bi jasno postavil meje dopustnega obnašanja in določil posledice, ko mejo prestopiš. Kar je naredil Rubiales, je bilo, kot sem rekel, neprimerno in nespametno. Ko pa berem, da je to kaznivo dejanje … Kot odvetniku za kazensko pravo se mi to zdi popolnoma nelogično. To zgodbo ste do tega nivoja pripeljali novinarji. Ženski vidik je v vsakem poslu pomemben. Imam tri hčerke in ženo, doma bi že skoraj potreboval moško kvoto (smeh). Po eni strani absolutno potrebujemo več žensk v nogometu, po drugi strani pa jih niti ni lahko “najti”. V Evropi imamo tri predsednice nacionalnih nogometnih zvez in 52 predsednikov. Zelo malo žensk je v nogometu. Pričakujem sicer, da bomo v kratkem povečali število mest, ki so v organih Uefe rezervirana za ženske.

Tudi selektor slovenske ženske nogometne reprezentance Borut Jarc je nedavno odstopil, potem ko je dolgo časa zavračal obtožbe iz odprtega pisma reprezentantk, v katerem so vodstvu očitale neprimeren in poniževalen odnos. Kako komentirate slovensko dogajanje?

To je zdaj Nogometna zveza očitno uredila. Jaz težko komentiram vsako dogajanje na vsaki nogometni zvezi, ne da bi poznal vsa dejstva. To je po navadi značilnost novinarjev, da stvari komentirajo, še preden poznajo vsa dejstva. Novinarjev in politikov. Govoril sem s predsednikom nogometne zveze o tem, da je selektor odstopil, in po mojem bi s tem odstopom morala biti ta zgodba končana. Kako bodo zadeve urejali dalje, pa je vprašanje za Nogometno zvezo, ne zame.

Morebitna predsednica Uefe mora imeti enako plačo kot jaz

Ali menite, da si reprezentantke zaslužijo enake pogoje kot reprezentanti? Moški reprezentanci za gostovanja najamejo čarterski let, ženska reprezentanca mora potovati z utrujajočimi rednimi linijami, je denimo pred časom za N1 povedala reprezentantka Dominika Čonč.

Po eni strani se strinjam s pomislekom, po drugi strani pa še iz časa, ko sem bil sam predsednik Nogometne zveze Slovenije, vem, koliko zveza vlaga v nogomet in kako težko je najti denar za vse. Samo za ilustracijo vam povem: Z zadnjim moškim evropskim prvenstvom leta 2021 smo ustvarili izjemno velik dobiček. Lani smo imeli v Angliji daleč najbolj uspešno žensko evropsko nogometno prvenstvo doslej, pa smo z organizacijo tekmovanja še vedno naredili veliko izgubo. Jaz sicer temu ne rečem izguba, temveč investicija.

Konkretnega primera sicer ne želim komentirati, ker nimam podatka o tem, koliko denarja imajo pri NZS na voljo. Z rednimi linijami verjetno potuje tudi reprezentanca do 21 let in mlajše selekcije. So mladi manj vredni kot starejši? Hočem samo reči, da stvar ni črno-bela. Pogoje za ženski nogomet neprestano izboljšujemo. Ženski nogomet raste eksponentno, kar je odlično. Vložili smo ogromno denarja v razvoj in mislim, da je to šport prihodnosti. Sponzorjem in zakupnikom televizijskih pravic vedno rečem, da se jim zdaj splača vlagati v ženski nogomet, dokler še ni predrag, tako kot je moški nogomet že postal predrag za večino.

Po drugi strani pa moramo imeti vsi v glavi, da zaenkrat z vsemi tekmovanji, razen za moške članske selekcije, izgubljamo denar oziroma vanje vlagamo. Ves ostali nogomet se financira iz dobička moških članskih tekmovanj. Poglejte, morebitna predsednica Uefe mora absolutno imeti enako plačo kot jaz. Vaša kolegica novinarka bi morala biti enako plačana kot vi. Uefa je prva športna organizacija na svetu, ki je pridobila certifikat Equal pay. Razlik v plačah med spoloma pri nas ni. V situaciji, ko se konstantno samo investira in prihodkov enostavno ni dovolj, pa mora do neke mere o pogojih odločati tudi trg. Mnogi pozabljajo, da je ženski nogomet mlad šport in da bo trajalo nekaj časa, da bo vsaj približno finančno vzdržen.

Aleksander Čeferin
Jan Gregorc/N1

To so kriminalci, idioti, ki jim je vseeno, ali reprezentanca izgubi

Poletje je zaznamovala smrt navijača AEK v spopadu z navijači Dinama iz Zagreba. Grki so posledično zahtevali izključitev Dinama iz evropskih tekmovanj, končalo pa se je s tem, da imajo navijači Dinama prepoved udeležbe na gostujočih tekmah. Se vam zdi to primerna kazen?

Tako je odločila naša varnostna komisija in jaz se z njo strinjam. Dinamo Zagreb kot klub sicer sploh ni bil v disciplinskem postopku. Odločitev smo sprejeli na podlagi ugotovitev varnostnih služb. V konkretnem primeru tragičnem dogodku Dinamo kot klub sploh ni vedel, da je ta skupina navijačev odpotovala v Atene. To so kriminalci, ki so se sami organizirali, v Atene odšli dva dneva pred tekmo in naredili, kar so naredili. Bi bilo res prav, da kaznujemo klub in 99,9 odstotka nič krivih navijačev zaradi nekaj idiotov, ki so zdaj v zaporu? Kako bi lahko klub vedel, da so se neki huligani in kriminalci ob 2h zjutraj usedli v najet kombi in krenili v Grčijo? Kot da bi kaj podobnega storila skupina Slovencev in bi potem zahtevali odstop premierja in predsednice države.

Glede huliganstva v nogometu je stanje danes zagotovo boljše, kot je bilo pred desetletji. A še vedno se redno dogajajo nasilje, rasistični, homofobni in nacionalistični izpadi. Ali imate načrt, kako to zatreti?

Ja, mi smo se zdaj končno, zaradi par tragičnih dogodkov, ki so se zgodili, o tem začeli aktivno pogovarjati z evropskimi državami. Pri tem namreč nujno potrebujemo pomoč držav. O tem sem govoril s hrvaškim ministrom in predsednikom vlade. Oni so zelo odločni in odločeni, da bodo to ustavili. V primeru kakršnihkoli rasističnih, ustaških ali podobnih simbolov in vzklikov bodo takšne ljudi odstranili s stadiona in jim prepovedali obisk nogometnih tekem. Tako bi po mojem mnenju moralo biti povsod. Poenotiti moramo pravila za vso Evropo. Na Uefi sicer vidimo in vemo veliko, sami pa lahko naredimo bolj malo. Kaznujemo zgolj klub ali državno reprezentanco. Ni pa to dovolj, ker to so idioti, ki jim je popolnoma vseeno, ali njihova reprezentanca izgubi. Na tekme gredo zgolj zato, da demonstrirajo svojo idiotsko ideologijo. Na svetovnem prvenstvu v balinanju jih seveda ne bo, ker jih ne bi videlo več kot 100 ljudi. Nogomet pa spremljajo vsi.

V navezavi s policijami držav smo lahko po mojem precej bolj učinkoviti. Po dogodku v Grčiji je hrvaška policija ravnala zelo profesionalno, prav tako črnogorska in albanska. Ves čas so spremljali, kaj se dogaja in obveščali grške kolege. Grozno je, da se mora zgoditi neka grozna stvar, da se vsi skupaj zbudimo. Ključno pa se mi zdi, da imamo pri ukrepanju pomoč držav. Če nam države ne bodo pomagale, nam ne ostane drugega, kot da kaznujemo reprezentance.

Če bo protekcija navijaških skupin premočna, bomo pač prisiljeni izprazniti stadion

Je pa res, da so nekatere navijaške skupine praktično kot vojske, da imajo tudi podporo in zaščito pri policiji. Do ljudi, ki so glavni pobudniki in organizatorji tovrstnih izpadov, je pogosto težko priti.

Res je, kot slišimo, so v nekaterih državah vodje navijaških skupin tudi zelo vplivni. Ker jih je zelo veliko, imajo tudi politično moč. Lahko vplivajo na izid volitev, lahko se udeležujejo protestov … Kot rečeno, pri ukrepanju se povezujemo z državami. Če katera od držav ne bo zmogla ustrezno reagirati, če bo protekcija navijaških skupin premočna, bomo pač prisiljeni izprazniti stadion. In to se lahko kmalu zgodi nekaj klubom in reprezentancam. In v tem primeru bo moralo preostalih 99 odstotkov navijačev razmisliti, ali se jim zdi sprejemljivo, da so na koncu oni prikrajšani za ogled tekme. Računam, da bo pritisk javnega mnenja na politiko dovolj velik, da se bo posledično kaj spremenilo. Večina ljudi ni rasistov, nacistov in huliganov. Ti so samo najbolj glasni. V družbi so negativci zmeraj najbolj glasni.

Ljudje imajo zahvaljujoč digitalnim medijem in družbenim omrežjem z instant kratkimi komunikacijami vse manj sposobnosti ohranjanja pozornosti. Ali menite, da bo prišel čas, ko bo treba zaradi tega prilagoditi nogometno igro? Morda skrajšati igralni čas, poskrbeti za večje število golov?

Ne, nogomet je čudovit tak, kot je. Vsako leto ga spremlja vsaj 20 odstotkov več ljudi. Res je, da smo vsi postali malo bolj leni, malo bolj “instant”. Tudi sam nase sem jezen, ker neprestano preverjam neke spletne medije, če je kaj novega. Včasih smo čakali do večernih poročil, do jutranjega časopisa naslednji dan … Ljudje dejansko želijo vedno bolj kratke informacije. A jaz sem prepričan, da je nogomet še vedno čudovit, kakršen je. Kakšno strast še vedno vzbuja pri otrocih! Opazoval sem navijača West Hama, starega okoli pet let, ki ni mogel nehati jokati, ko je njegov klub zmagal v Konferenčni ligi. Reči, da otrok to ne zanima več, je zelo poenostavljen pogled. Skratka, nogomet je čudovit tak, kot je, in nimamo čisto nobenega razloga, da bi ga spremenili.

Aleksander Čeferin
Jan Gregorc/N1

Udeležil sem se tečaja za uporabo defibrilatorja

Ali je igranje z glavo nujen sestavni del nogometne igre?

Da, absolutno je nujni sestavni del nogometa. Vem, da nekatere študije kažejo na določene probleme. Moram reči, da se s tem nisem veliko ukvarjal, ker sta za to pri nas zadolžena medicinska komisija in nogometni oddelek, ki ga vodi Zvonimir Boban. Mislim, da bi te študije morale biti prilagojene sedanjemu času. Ko sem bil sam mlad, smo igrali nogomet z žogo, ki se je ob dežju napila vode in je tehtala vsaj 5 kilogramov. Danes so žoge drugačne, lažje, treba bi bilo narediti realno študijo. Ampak to, da bi prepovedali udarce z glavo, je po mnenju naših nogometnih in zdravstvenih strokovnjakov nesmiselno.

Pri otrocih se to sicer v nekaterih državah že dogaja. V Angliji in v ZDA je igra z glavo za mlajše otroke prepovedana. Tudi Uefa v svojih smernicah priporoča karseda omejeno pogostost igranja z glavo na treningih. Problematični naj namreč ne bi bili samo močni udarci v glavo, ki lahko povzročijo pretres možganov, temveč tudi ponavljajoči se blažji udarci, ki lahko sprožijo spremembe na možganih. In študije kažejo, da imajo nogometaši povečano tveganje za demenco.

Kaj pa boksarji? Kaj pa ameriški nogomet?

Vsekakor, tudi hokej je problematičen.

Kaj pa košarka?

V košarki problem udarcev v glavo ni zelo izrazit.

So pa drugi problemi, recimo okvare hrbtenice in podobno. Po mojem mnenju je stvar, s katero bi se morali bolj ukvarjati in s katero se tudi poskušamo bolj ukvarjati, problem preobremenitve organizma in nenadnih srčnih zastojev med nogometaši. To je v tem trenutku največji zdravstveni problem v nogometu. Zaradi tega ljudje umirajo in umirajo v trenutku. Imamo novo kampanjo, v okviru katere bomo vse učili, kako uporabljati defibrilator, ne samo za pomoč igralcem in sodnikom, temveč tudi gledalcem. Tudi sam sem se udeležil tega tečaja in mislim, da je to pa res ključno znanje.

Zakaj na tekmah še vedno ne dovolite t.i. pretresne menjave (angl. concussion substitution), dodatne menjave za igralca, če ta prejme močan udarec v glavo?

Zato, ker je težko vedeti, ali se je res močno udaril v glavo ali ne. Na svetovnem prvenstvu v Katarju, kjer so tovrstne menjave dovolili, se je glede na naše analize večkrat zgodilo, da se je nogometaš “udaril v glavo”, ko je bil utrujen in njegova ekipa ni več imela na voljo menjave. Počasni posnetek pa je naknadno pokazal, da udarca v glavo sploh ni bilo. Težko je dovoliti eno samo izjemo. Kaj pa poškodba kolena? Hrbta? Zvin gležnja? Ob poškodbi je pač vedno mogoče izvesti običajno menjavo. Število menjav smo s treh povečali na pet. Začasnih menjav pa v nogometu po pravilih ni.

Ustavitev superlige je bil eden najpomembnejših dogodkov za nogomet

Za vaš največji dosežek velja zaustavitev projekta “superliga”, namere 12 najbogatejših evropskih klubov za ustanovitev zaprtega tekmovanja. Ali tudi sami to postavljate na prvo mesto?

Načeloma nerad govorim o svojih dosežkih, v poplavi zadev, s katerimi se iz dneva v dan ukvarjamo, pa tudi nimam časa za analiziranje. Zagotovo je bil to eden najbolj pomembnih dogodkov za nogomet, tako pravijo vsi. Nogomet ne bi bil več tak, kot je, če tega projekta, te nore ideje, ne bi zaustavili.

Ali menite, da je ta zamisel zdaj mrtva, ali pa še vedno čaka v ozadju na novo priložnost?

Ne vidim nikakršne možnosti za to idejo, vsaj v naslednjih 20 ali 30 letih. Kaj se bo zgodilo kasneje, pa je res že težko napovedovati.

Hkrati pa je tudi Liga prvakov do neke mere postala “superliga”. Državni prvaki iz manjših držav se zelo težko prebijejo vanjo. Se vam ne zdi, da bi v Ligi prvakov morali igrati – prvaki?

Že za l’Equipe sem dejal, da tisti, ki trdi, da je Liga prvakov na neki način podobna superligi, ne pozna ali pa noče poznati nogometa. V Ligo prvakov se ima možnost uvrstiti prvak iz čisto vsake države. Zdaj v Ligi prvakov igra 32 ekip, že v naslednji sezoni jih bo 36. Torej se odpirajo še štiri dodatna mesta. Drži pa, da je za uvrstitev potrebno zmagovati v kvalifikacijah, kar je logično. Ampak da bi to primerjali z zaprto superligo … Maribor je lani v kvalifikacijah za evropska tekmovanja izgubil vse tekme, pa vseeno dobil milijon evrov od Uefe. Sistem, ki ga ima UEFA, drži pokonci celoten nogomet. Superliga pa bi imela 12 klubov, ki nikogar nikoli ne bi spustili zraven. Kako lahko to primerjate, mi ni jasno.

Aleksander Čeferin
Jan Gregorc/N1

Naj si pripeljem fiktivnega izzivalca? Zjutraj se ne bi mogel pogledati v ogledalo

Absolutno se zavedam pomembnih razlik. Pravim samo, da bi lahko glede na ime tekmovanja tudi prvaki iz manjših držav imeli več možnosti za uvrstitev vanj.

Naj odgovorim s primerjavo. Tudi Evropski parlament je v tem primeru na neki način superliga, ker Slovenci ne moremo imeti enakega števila poslancev kot nemški. Tako pač je – ena država je manjša, ima manjši trg in si mora pač izboriti mesto med velikimi. Ni pa to zaprt sistem in dokler bom jaz na tem mestu, tudi nikoli ne bo.

Aprila ste bili izvoljeni za nov štiriletni mandat, pri čemer na volitvah niste imeli izzivalca, protikandidata. Bi si ga želeli?

Vseeno mi je. Ko me to sprašujejo, vsakemu rečem, da naj pa sam kandidira. Jaz si ne bom iskal izzivalca. Kandidaturo morajo podpreti tri državne nogometne zveze. Kolikor vem, je človek, ki sicer ni iz nogometa, celo hodil po Evropi in poskušal nabrati dovolj podpore, na koncu pa ni dobil podpore niti iz lastne države. Kot kaže, so ljudje pač zadovoljni z mojim delom. Težko je ljudi prisiliti, da te podprejo.

Ne bi bilo za videz demokratičnosti bolje, če bi imeli resnega nasprotnika?

Meni ni pomemben videz demokratičnosti, meni je pomembna demokratičnost. In demokratičnost je to, da lahko vsak predlaga kandidata. Ljudje se, predvsem na Zahodu, preveč ukvarjajo z videzom demokratičnosti. Večkrat sem poslušal pomisleke, da bi bilo pametno imeti protikandidata. Naj si pripeljem fiktivnega izzivalca? Če bi to naredil, se zjutraj ne bi mogel pogledati v ogledalo.

Ste že odločeni, ali boste čez 4 leta kandidirali znova, za še zadnji mandat, ki ga glede na omejitev mandatov lahko odslužite?

Težko rečem. Življenje me je naučilo, da lahko za naslednjim vogalom vedno čaka kaj novega in zanimivega, zato je izrekanje za štiri leta vnaprej zelo nehvaležno. Ali pa sem tudi vraževeren. Zaenkrat to še vedno rad počnem, čeprav smo imeli v zadnjih letih več kriznih trenutkov kot v vseh prejšnjih 60 letih obstoja Uefe skupaj.

Življenje kot James Bond

Kako ste se v sedmih letih, odkar ste predsednik Uefe, spremenili?

Mislim, da se osebnostno nisem spremenil. Sem pa zelo spremenil svoj način življenja. Praktično vsak dan sem na letalu. Naslednji teden grem najprej v Andoro, od tam na Hrvaško, nato na Ciper in iz Cipra v Izrael. Praktično živim kot neki James Bond. Življenje je dinamično, včasih tudi naporno. Ampak – sem dobro plačan za to, kar delam, to rad počnem in nobenega razloga ni, da bi tarnal nad utrujenostjo.

Ker vas nenehno sprašujejo tudi o slovenski politiki … Samo teoretično, če bi lahko izbirali – vam je bliže položaj predsednika vlade ali predsednika države?

Težko rečem. Po eni strani ima predsednik vlade bistveno več pristojnosti odločanja, je pa v trenutnem sistemu s koalicijami to zelo zapletena naloga. Predsednik države pa na drugi strani nima veliko formalnih pristojnosti, ima pa neko moralno moč. Ne eno ne drugo pa me ne zanima.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje