Po dveh pandemičnih letih se v slovenske dvorane vrača Ljubljanski mednarodni filmski festival oziroma Liffe na kratko. 33. edicija festivala, ki se bo tokrat v celoti vrnil pred občinstvo, nekaj filmov pa bo hkrati na ogled tudi na daljavo, bo potekala med 9. in 20. novembrom.
Čez slabe tri tedne se vnovič vrača mednarodni ljubljanski filmski festival oziroma Liffe na kratko. Predlanski Liffe je zaradi pandemičnih razmer v celoti potekal na spletu, lanski v hibridni obliki, letos pa so z besedami programskega vodje festivala Simona Popka zasnovali prvi pravi postpandemični filmski festival. “Nekaj omejitev še vedno ostaja, predvsem v smislu časovnih razmikov med projekcijami, a smo na 85 odstotkih izvedbe običajnega festivala,” je vodja filmskega programa Cankarjevega doma pojasnil na današnji novinarski konferenci.
Tudi generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski je pritrdila, da kulturne institucije postopno okrevajo po covidnem obdobju, občinstvo pa se vrača v dvorane. Sicer ne v enakem obsegu kot v zadnjem predpandemičnem letu 2019, a sprememba v mentaliteti je po njenih besedah vidna. “Tako ustvarjalci kot tudi umetniki na odrih občutijo, da je publika veliko bolj entuziastična kot pred covidom-19, prireditve namreč niso več samoumevne,” je pojasnila Cetinski.
Kot je še dejala Cetinski, z izbiro filmskih projekcij na letošnjem filmskem festivalu med drugim naslavljajo tudi odnos človeka do narave oziroma planeta. Skupaj s Prirodoslovnim muzejem Slovenije bodo tako v iztekajočem se letu pripravili tudi spremljevalno razstavo V vrtincu sprememb, prvo tovrstno razstavo v zgodovini Cankarjevega doma, ki bo obiskovalce popeljala skozi evolucijo Zemlje ter prikazala človeškim očem pogosto skrito življenje in dogajanje v naravi.
Kot so še poudarili na današnji novinarski konferenci, si festivala ne morejo predstavljati brez Telekoma Slovenije, ki je že 27 let tudi njihov glavni pokrovitelj. Na platformi NEO bodo tako tudi letos za časa festivala na voljo številni filmi, ki si jih bodo gledalci lahko ogledali iz udobja lastnega doma. V videoteki DKino bosta na voljo postavljena dva sklopa filmov: v kategoriji LIFFE 2022 izbor filmov z letošnjega festivala, v kategoriji LIFFE pa filmi preteklih festivalov.
Takšne in drugačne zgodbe odraščanja
Nosilna sekcija filmskega festivala je zaobjeta v sklopu Perspektive, v katerem bodo predstavljeni prvi oziroma drugi celovečerni filmi mladih ustvarjalcev. Številni prvenci tako naslavljajo prav zgodbe odraščanja, potegujejo pa se za nagrado vodomec. V tem tekmovalnem sklopu se bo tako s filmom Čudovita bitja predstavil režiser Gudmundur Arnar Gudmundsson. Gre za povratnika na festival, saj se je režiser ljubljanskemu občinstvu predstavil že na lanski 32. izvedi, kjer je za film Ognjišče prejel tudi nagrado občinstva.
Kanadčanka Charlotte Le Bon se bo za vodomeca potegovala s prvim celovečercem Falcon Lake, v katerem želi prikazati zgodbo o odraščanju, umeščeno na ozadje legende o duhovih. Temačno plat odraščanja pa v filmu Igrišče zaobjame belgijska režiserka Laura Wandel, ki v svojem prvencu tematizira medvrstniško nasilje skozi oči sedemletne deklice. Kot je pojasnil Popek, je film na festivalski program želel spraviti že lani, a to zaradi pandemskega krčenja ni bilo možno.
Slovenska režiserka Sara Kern v avstralsko-slovenski produkciji Moja Vesna pripoveduje zgodbo o desetletni deklici, ki se ne more soočiti s smrtjo matere. Gre za celovečerni prvenec avtorice, ki se je v Sloveniji doslej predstavila le s kratkimi filmi, celovečerec, ki bo v slovenskih kinematografih na ogled postavljen novembra, pa je nemalo pozornosti požel tudi na Mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu. V povsem avstralski produkciji pa je nastal film Ravnine, v katerem režiser David Easteal prikaže sliko povsem običajnega 50-letnega slehernika med vsakodnevnim prevozom na delo in domov.
V sekciji Perspektive se bo s filmom Naš dom predstavil tudi bolivijski filmar Alejandro Loayza Grisi, ki se v magično-vizualnem filmu med drugim ukvarja tudi z okoljsko problematiko. Eden izmed ljubših filmov letošnjega festivala programskega vodje Popka je film Nemir Švicarja Cyrila Schäublina, ki si prizadeva prikazati čas druge polovice 19. stoletja, ko se med drugim začenjajo rojevati prva vprašanja o pravicah žensk. Gre za duhovito zgodovinsko dramo o anarhiji in urarstvu v Švici desetletje pred uvedbo greenwiškega srednjega časa.
Tudi film Neustavljivi je Popek v programsko shemo želel uvrstiti že lani, francoska režiserka Anais Volpé pa v njem naslika simpatičen portret odraščanja ter naslavlja vprašanje, kako preživeti v času pozne pubertete. Nekoliko drugačen francoski film pa je ustvaril režiser francosko-quebeškega porekla Eric Gravel, ki motiv prekarnosti matere samohranilke postavi v čas množične splošne stavke železničarjev.
Še zadnji film, ki se bo v uradnem tekmovalnem sklopu mladih režiserjev potegoval za glavno nagrado vodomec, pa je film Varen kraj. Gre za hrvaški prvenec Juraja Lerotića, ki je spisal scenarij, zrežiral film ter odigral eno od glavnih vlog, film pa temelji na njegovi osebni travmatični izkušnji. “Gre za zahteven in mračen film, ki nakazuje, da je hrvaška kinematografija, če že ne najbolj vitalna pa vsaj v samem vrhu filmov bivše Jugoslavije,” je ob prestavitvi programa pojasnil Simon Popek.
Predpremiera za otvoritev, kralja za sklenitev festivala
Med festivalskimi sklopi je tudi sekcija Predpremiere, kjer bodo predvajani filmski vrhunci, nagrajenci filmskih festivalov, ki so bili odkupljeni za predvajanje po Sloveniji. V tem segmentu se bo med drugim premierno predstavil v Zenici rojeni režiser Boris Petković, ki v filmu LGBT SLO 1984 predstavi “arhivsko-dokumentaristični pogled na slovensko gejevsko, lezbično, biseksualno in transspolno sceno ter pripadajoče organizacije, ki so s svojo prodornostjo sooblikovale širši družbeni prostor še v nekdanji Jugoslaviji”.
Avstrijski režiser Ulrich Seidl se bo predstavil z diptihom. V prvem delu Rimini naslika pronicljiv portret ostarelega avstrijskega pevca, ki životari v zapuščenem obmorskem letovišču, v drugem delu Šparta pa sredi romunskega podeželja spremlja moškega srednih let, ki se odloči, da bo zapuščeno šolo spremenil v domišljijsko zatočišče.
Popek je pri predstavitvi programa izpostavil še film Korzet avstrijske režiserke Marie Kreutzer, ki predstavi nov pogled oziroma “pankersko reinterpretacijo” življenja priljubljene avstrijske cesarice Sissy. Gre tudi za film, ki bo otvoril 33. edicijo ljubljanskega filmskega festivala.
V sekciji Kralji in kraljice bodo prestavljena dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega časa, med drugim najnovejši film od julija zaprtega iranskega režiserja Džafarja Panahija Brez medvedov. Pa tudi eden izmed vizualno najbolj spektakularnih filmov letošnjega festivala – politični triler španskega režiserja Alberta Serre Pacifikcija.
V Sarajevu rojen režiser Pjer Žalica bo predstavil dramo Praznik dela, v katerem se loti ponovnega odpiranja skelečih vojnih ran. “V času, ko smo vsaj malo, čeravno navidezno svobodni, me veseli, da lahko na ogled postavim tak film,” je v videonagovoru dejal režiser, ki se resne teme loti s kančkom bosanskega humorja.
V segmentu najbolj prepoznavnih filmov bo predstavljen tudi film Tralala, pod katerega sta se podpisala pirenejska brata Jean-Marie Larrieu in Arnaud Larrieu. Gre za prismojeni muzikal oziroma komedijo, s katero se bo tudi sklenil letošnji Liffe.
V sekciji Ekstravaganca oziroma v t.i. polnočnem kinu bodo predstavljene raznovrstne drznejše vsebine, med drugim tudi dve črni komediji (Pesem o krtu: Finale in Vegani so okusnejši). V tekmovalnem programu Evropa na kratko pa kratkometražci, ki so bili prikazani in nagrajevani po največjih festivalih po svetu. V treh sklopih bo prikazanih 17 filmov, tričlanska žirija, ki jo sestavljajo slovenska igralka Liza Marijina, črnogorski režiser, producent in dobitnik nagrade Srce Sarajeva Dušan Kasalica in beograjska pisateljica, pesnica, urednica in scenaristka Maša Seničić, pa bo izbrala letošnjega zmagovalca.
V sekciji Panorama poskušajo selektorji festivala nabrati čim več “eksotičnih” vsebin. Na platnu se bodo tako zvrstili svetovni filmi s petih celin. Pri predstavitvi programa pa je programski vodja festivala pojasnil, da predvsem na območju južnoameriške produkcije zaznava precejšnjo sušo filmske produkcije. “Morda v postcovidnem obdobju nimajo več te strasti, ki smo jo pri njihovih filmih lahko zaznali pred tem,” je pojasnil.
V tem segmentu bo tako med drugim predstavljen film Lunana: jak v razredu, ki ga je zrežiral Pawo Choyning Dorji. Gre za prvo projekcijo butanskega filma v Sloveniji, film pa si je prislužil tudi nominacijo za tujejezičnega oskarja 2022. Pa tudi film Beseda češke režiserke Beate Parkanove, ki je v videonagovoru poudarila, da njen film v trenutnem času še posebej nagovarja občinstvo, saj govori o letu 1968, ko je ruska vojska vkorakala na območje tedanje Češkoslovaške ter “uničila njihove sanje o svobodi”.
Pod okriljem ljubljanskega Kinodvora so letos zasnovali tudi sekcijo Kinobalon, v okviru katerega bodo predvajani filmi za mlado občinstvo. Med slednjimi najbolj izstopa prvi slovenski božični celovečerec Kapa režiserja Slobodana Maksimovića.
V Slovenski Kinoteki pa bo v sekciji Retrospektiva: Miklós Jancsó ob stoletnici rojstva režiserja predvajanih sedem filmov tega preveč zapostavljenega filmarja. Miklós Jancsó je namreč eden najvidnejših predstavnikov sodobne madžarske kinematografije. V svojih filmih se je loteval zlasti zgodovinskih tem, njegov slog pa zaznamujeta prefinjena vizualna stilizacija in elegantno koreografirani prizori. Leta 1979 je v Cannesu prejel nagrado za življenjsko delo.
V sekciji Posvečeno: Rajko Grlić in praška šola jugoslovanskega filma bodo prav tako v sodelovanju s Slovensko kinoteko zavrteli pet filmov. Retrospektiva se bo v kinotečni dvorani nadaljevala tudi po zaključku Liffa, hrvaški režiser in scenarist Rajko Grlić pa bo med drugim pripravil tudi predavanje na temo scenaristike. V sekciji Fokus pa bodo predvajani sodobni kosovski filmi.
Strateško partnerstvo v podporo neodvisnim filmom
Največja novost letošnjega Liffa je tako imenovana Jadranska mreža filmskih festivalov. Evropski program Media Liffe podpira že dobrih 18 let, odslej pa so si poleg individualne podpore zamislili še skupinsko podporo festivalov. “Nastala je pod patronatom Sarajevskega filmskega festivala (SFF), v mrežo pa je vključenih pet festivalov iz regije, ki se bodo potegovali za finančno podporo Bruslja,” je pojasnil Popek. V mrežo so se tako poleg sarajevskega in ljubljanskega festivala povezali še vidnejši festivali Hrvaške (Zagrebški filmski festival – ZFF), Črne gore (Črnogorski / Hercegovski filmski festival – MFF) in Srbije (Festival avtorskega filma – AFF).
“Ne le v naši regiji, temveč po vsej Evropi so manjši filmski festivali postali vodilna alternativna metoda številnih evropskih filmov za finančni izkoristek. Delovanje v tem okolju zahteva, da festivali prevzamejo vlogo neodvisnih distributerjev, edini način za dosego ekonomičnosti obsega pa sta sodelovanje in partnerstvo po vsej regiji,” so zapisali v predstavitvi mreže.
V okviru mreže bodo tako predvajani filmi z nižjo produkcijsko kapaciteto, na vseh petih festivalih pa bo občinstvo glasovalo za njihovega favorita. Ko se bo konec leta zaključil še zadnji od festivalov, tj. Beograjski festival avtorskega filma, bo zmagovalec razglašen, prejel pa bo distribucijsko podporo v višini 5.000 evrov, ki naj bi mu olajšala pot v kinodvorane.
Celotni program in urnik letošnjega 33. Ljubljanskega filmskega festivala je dostopen na spletni strani Liffa.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!