Pred 80 leti je umrl norveški slikar Edvard Munch. Avtor slavnega Krika iz leta 1893, ki so ga prepoznali kot simbol duhovne tesnobe, je bil s svojo umetniško obravnavo psiholoških tem eden glavnih znanilcev ekspresionizma. Močno je vplival zlasti na nemški ekspresionizem v začetku 20. stoletja.
Rodil se je leta 1863 v družini srednjega razreda, ki je bila zaznamovana s slabim zdravjem. Njegovi starši in sorojenca so umrli v njegovi mladosti, še ena sestra je zbolela za duševno boleznijo. Smrt najstarejše sestre je izrazil v svoji prvi mojstrovini Bolan otrok (1885–86).
“Bolezen, norost in smrt so bili črni angeli, ki so bdeli nad mojo zibelko in me spremljali vse življenje,” je nekoč izjavil umetnik, ki je ustvarjal pod vplivom travm iz otroštva, postimpresionistov, simbolistov in vzdušja fin de siecla ter razvil zelo oseben, dramatičen slikarski svet.
Nadarjenost za slikanje je Munch pokazal že zgodaj, vendar je bil deležen le nekaj formalne izobrazbe. Pomemben za njegov umetniški razvoj je bil krog pisateljev in umetnikov v takratni Kristianii, današnjem Oslu, kjer ga je spodbujal zlasti slikar Christian Krohg. Njihovo estetiko je sicer kmalu prerasel tudi zaradi potovanja v Pariz, kjer se je srečal s francoskim impresionizmom in nato še z delom slikarjev Paula Gauguina in Henrija de Toulouse-Lautreca.
Po podatkih spletne enciklopedije Britannica je v nekaterih svojih slikah iz tega obdobja prevzel odprte poteze impresionistov. Značilnosti njegovega slikanja so bile tekoča, vijugasta uporaba črt, silovita čustva in nekonvencionalne podobe, s katerimi je zbujal polemike. Kritiki so njegov način slikanja označevali za nedokončan.
Poleg Pariza je Munch nekaj let živel tudi v Berlinu in se kasneje vrnil na Norveško. Ob smrti je Oslu zapustil okrog 1.100 slik, 15.500 grafik, 4.700 skic in šest skulptur, ki jih hranijo v Munchovem muzeju. O njegovem življenju in delu je nastalo tudi nekaj filmov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!