Nagrado kresnik za najboljši roman preteklega leta prejela Ajda Bračič

Žirijo kresnika je Ajda Bračič s svojim romanesknim prvencem, ki je izšel pri založbi LUD Literatura, prepričala z večplastno zgodbo o krivdi, naravi in preživetju. Po oceni žirije roman odlikujejo večplastna pripoved, preplet psihološke, okoljske in mistične tematike ter izrazito poetičen jezik, ki pomembno soustvarja njegovo posebno atmosfero.

Roman Kresničevje, za katerega je bila Bračič tudi nominirana za letošnjo Cankarjevo nagrado, skozi zgodbo protagonistke Agnes, ki v odmaknjenem koroškem gozdu išče izginulo sestro, odpira vprašanja osebne in kolektivne krivde, človekovega odnosa do narave ter možnosti preživetja v svetu, zaznamovanem z negotovostjo.

Ob psihološko prepričljivih likih in prepletu družinskih travm, okoljskih tem, mistike in srhljivih elementov roman ustvarja izviren in večplasten pripovedni svet. Jezik romana Kresničevje po oceni žirije meji mestoma na zaklinjanje in je v svoji čistosti presunljivo lep, hkrati pa roman preživetvena trma prežame z odrešilno, skoraj milostno vedrino.

O dobitnici letošnjega kresnika je odločala petčlanska strokovna žirija, ki ji je predsedoval nekdanji novinar Dela Igor Bratož, njeni člani pa so bili literarni zgodovinar Peter Svetina, književna prevajalka in literarna kritičarka Tanja Petrič, pesnica in prevajalka Kristina Kočan ter literarna zgodovinarka in prevajalka Seta Knop.

V prenovljenem scenariju podelitve kresnika so letošnje nominirance posamično predstavili z videoportreti, o njihovem literarnem delu in nominiranem romanu pa se je po abecednem vrstnem redu pogovarjala voditeljica prireditve Bernarda Žarn.

Bračičeva se je spraševala ali bo roman ogromen uspeh ali popolni polom

Kot je v pogovoru povedala Bračič, jo je med pisanjem romana ves čas preveval občutek velikega dvoma in zastavljalo vprašanje, ali bo roman bodisi ogromen uspeh ali popolni polom. Pri pisanju romana, ki se veliko ukvarja z razmerjem med človekom in naravo ter družbo in naravo, pa je bilo njeno glavno spoznanje, da se je strašno težko postaviti v pozicijo drugega ter da z jezikovnimi in slogovnimi pristopi ni moč preseči lastne subjektivnosti.

Po prejemu kresnika se je letošnja nagrajenka zahvalila medijski hiši Delo, žiriji, svoji urednici, založbi, družini in partnerju in vsem, ki so ji pomagali pri nastanku romana. Ponovno je tudi podčrtala, da je treba v današnjem času vsemu navkljub vedno znova poskušati približati se drug drugemu.

Finalistov je bilo pet

Med petimi finalisti za letošnjega kresnika so bili poleg Bračič še Vesna Lemaić z romanom Obraz (Cankarjeva založba), Roman Rozina z romanom Trafikant (Mladinska knjiga), Irena Svetek z romanom Tam, kjer plešejo tulipani (Beletrina) in Agata Tomažič z romanom Ušabti (Goga). Vsi finalisti so prejeli finančno nagrado v vrednosti 500 evrov bruto.

Kresnik velja za najuglednejšo slovensko literarno nagrada za roman. Prvič so ga podelili leta 1991 na pobudo pisatelja Vlada Žabota. Prva podelitev je bila v njegovem rodnem Razkrižju, nato v vasi Muljava, rojstnem kraju pisatelja in časnikarja Josipa Jurčiča, in na Ljubljanskem gradu. Vse od leta 1997 so kresnika ob prižigu kresnega ognja podeljevali na ljubljanskem Rožniku. Letos je podelitev kresnika prvič potekala v Švicariji.

Lani je kresnika prejela Ana Schnabl za roman September.

Tradicionalno so na nocojšnji kresni večer podelili tudi nagradi mlado pero za mlade avtorje in kritike. Nagrado mlado pero za kritika je prejela literarna kritičarka Eva Ule, nagrado mlado pero za avtorje pa prozaistka Julija Lukovnjak.