Na Frankfurtskem knjižnem sejmu se je Slovenija predstavila kot častna gostja sejma prihodnje leto. Slogan Slovenije je Satovje besed. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v svojem govoru izpostavila raznolikost slovenske kulture, ki jo bogati tudi literatura. Kot je poudarila, knjige bogatijo družbo, spodbujajo kritično razmišljanje. "Skozi knjige spoznavamo nov svet, se učimo spoštovati raznolikost, učimo se tudi sprejemati sebe," je dejala.
V Frankfurtu so včeraj odprli največji knjižni sejem na svetu. Letošnja gostja sejma je Španija, prihodnje leto pa bo častno mesto pripadlo Sloveniji, ki se je danes v Frankfurtu tudi predstavila. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob nagovoru v Frankfurtu poudarila, da se bo Slovenija prihodnje leto trudila, da predstavi slovensko raznoliko kulturo. Slovenijo je označila za ustvarjalno središče za ta del Evrope ter spomnila, da imamo tudi pri nas veliko mednarodnih festivalov, kot je literarni festival Vilenica. “Gostili smo mnogo priznanih avtorjev, nekaterih od njih pa so prejeli celo Nobelovo nagrado za književnost,” je spomnila.
Kljub majhnosti Slovenije in dejstvu, da ima malo prebivalcev, je slovensko kulturno življenje po besedah ministrice Vrečko zelo raznoliko. K naši unikatnosti pa prispeva tudi slovenski jezik, ki s svojo posebnostjo dvojine kaže na kompleksnost. Kot je dodala, pa je literatura odigrala pomembno vlogo v kritičnih trenutkih slovenske zgodovine. Vrečko je med drugim izpostavila, da je Slovenija z vidika založništva izjemno bogata z literaturo, saj na leto izide več kot 6 tisoč knjig. “Ministrstvo za kulturo skuša zagotavljati, da se to področje podpre in razvija še naprej,” je izpostavila. Vrečko je prav tako opozorila na pomen podpore bralni kompetenci državljanov, ki je po njenih besedah pomembna tako za družbeno integracijo in razvoj posameznika ter kakovost njegovega življenja kot tudi za razvoj trajnostne družbe. Bralna kompetenca je, tako Vrečko, tudi del naše nacionalne strategije. “Skozi ministrstvo za kulturo, kulturne institucije in mreže knjižnic zagotavljamo, da je kultura branja v Sloveniji promovirana, je negovana v različnih starostnih skupinah. Še podrobneje pa se osredotočamo na otroke in mladostnike,” je dodala.
V nadaljevanju je ministrica Vrečko med drugim še poudarila, da cilj ni zgolj dvig aktivnosti branja, temveč tudi kakovost knjižne ponudbe. “Literatura bogati našo družbo, promovira kritično razmišljanje. Skozi knjige spoznavamo nov svet, se učimo spoštovati raznolikost, enake možnosti, učimo se empatije in predvsem se učimo, da sprejmemo sami sebe,” je povedala. Umetnost in kultura po besedah Vrečko predstavljata raznolikost različnih pogledov. “Učimo se poslušati druge, sebe, učimo pa se tudi o položaju posameznikov v družbi in opolnomočenja. Skozi dialog preizprašujemo aktualne dogodke. Spoznavamo problematike, s katerimi se srečujemo pri oblikovanju boljše prihodnosti. Frankfurtski knjižni sejem je več kot le sejem za založnike in avtorje, na tem dogodku razpravljamo, izmenjujemo mnenja, zato je pomembno, da bo tudi Slovenija v letu 2023 del tega mozaika,” je v govoru med drugim še dejala ministrica Vrečko.
Miha Kovač, kurator programa Slovenija na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023, je predstavil tematike, ki jih bo Slovenija osvetlila prihodnje leto. “In sicer inovacije in kreativnost majhnih založniških industrij – od evropskega juga in severa ter širše, razpravljali bomo o pomenu branja knjig v dobi zaslonov. Knjige so namreč izjemno pomembno civilizacijsko komunikacijsko orodje, na katerem sloni razvoj celotne človeške civilizacije. Govorili bomo tudi o evropski lingvistični raznolikosti, v osrčju, katere je tudi Slovenija. Ena glavnih prednosti evropske zgodovine in politike je raba lastnega jezika, zato slavimo jezike,” je predstavil.
Tudi nemški sokurator Matthias Göritz je v videoposlanici med drugim dejal, da je Slovenija morda majhna država, je pa velika po kulturnem ustvarjanju, predvsem na področju poezije. Ob tem se je navezal na pesem Srečka Kosovela Majhen plašč in omenil, da si jo je tudi ameriška glasbenica Patti Smith izbrala za svojo najljubšo.
V ospredju letošnjega Frankfurtskega sejma je prevajanje
Današnji novinarski konferenci je sledil pogovor s slovenskimi avtorji Petrom Svetino, Ano Marwan, Natašo Kramberger in avstrijskim prevajalcem Erwinom Köstlerjem. V njem so se med drugim dotaknili vprašanja, kdo je slovenski avtor in kako bi ga opredelili. Kot je dejal Svetina, imajo včasih težavo s tem, da se osredotočajo samo na jezik, a tisto, kar je slovensko, je mnogo širše. Nataša Kramberger je izpostavila, da se s tem vprašanjem vedno manj ukvarja, sploh v trenutnem času velikih globalnih vprašanj. Po besedah Ane Marwan čutijo slovenski avtorji veliko odgovornost za ohranjanje jezika, hkrati pa so avtomatično prisiljeni, da so obrnjeni tudi navzven. Köstler pa je povedal, da je slovensko literaturo težko opredeliti v primerjavi z nemško literaturo.
Sejma se sicer udeležuje tudi vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo RS (Jak) Katja Stergar. Ob predstavitvi najnovejše knjižne produkcije je letos po navedbah Jaka na slovensko stojnico umeščenih šest delovnih postaj slovenskih založnikov, in sicer Založbe Malinc, Miš založbe, Založbe Pivec, Sodobnost International, Založbe Goga in Založbe Sanje. S samostojno stojnico so prisotne Mladinska knjiga, Sodobnost International in Beletrina.
Na slovenski stojnici bo poleg tega v petek potekala razprava o okoljevarstveni problematiki s slovensko pisateljico Natašo Kramberger in nemško podnebno aktivistko Luiso Neubauer, ki jo bo moderirala nemška novinarka Doris Akrap. Dan kasneje bo predstavitev Slovenije na zajtrku s slovenskim pesnikom, pisateljem, prevajalcem in kritikom Alešem Štegrom in moderatorko Bettino Feldweg.
V ospredju letošnjega Frankfurtskega sejma je prevajanje in v okviru tega je Jak pripravil dogodek, na katerem bo sodeloval prevajalec Erwin Köstler, ki se bo pogovarjal z založnikom prevoda Vitomila Zupana Menuet za kitaro Sebastijanom Guggolzem. Pogovor bo potekal na temo pomena prevajanja in promocije pokojnih avtorjev. Sodeloval bo tudi prevajalec in urednik založbe S. Fischer Verlag, Hans-Jürgen Balmes, ki bo predstavil projekt prevajanja romana Da me je strah avtorice Maruše Krese. Roman bo naslednje leto pri omenjeni založbi tudi izšel.
Slovesnost ob prevzemu žezla častne gostje bo sicer v nedeljo, zadnji sejemski dan, ko bo tudi pogovor z dvema pisateljema, velikanoma slovenske in španske književne ustvarjalnosti, Dragom Jančarjem in Manuelom Rivasom. V nemščino je bilo od leta 2019 po podatkih Jaka do danes prevedenih več kot 70 slovenskih knjižnih del, kamor niso všteti ponatisi, in več kot 45 slovenskih avtorjev ali avtoric, od tega približno polovico predstavljajo leposlovna dela, sledita stvarna in otroška ter mladinska literatura.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!