Od konca poletja v okolici stavbe SNG Drama Ljubljana intenzivno potekajo arheološka izkopavanja, ki predstavljajo prvi korak v težko pričakovano prenovo Drame. Arheologi so presenečeni ne zgolj nad številčnostjo, temveč tudi nad izjemno dobro ohranjenostjo najdb. Med arheološkimi najdbami je med drugim tudi zgornji del oziroma disk oljenke, na kateri se vidi odtis gledališke maske s komičnim izrazom, ki jo je po besedah direktorja MGML Blaža Peršina moč razumeti kot izraz veselja, da se osrednje dramsko gledališče v Sloveniji vendarle prenavlja.
16. avgusta so se začela zaščitna arheološka izkopavanja ob Igriški ulici ter Erjavčevi in Slovenski cesti, ki jim bo sledila težko pričakovana celovita prenova ljubljanske Drame. Raziskave zemljišča ob Mali Drami so se končale že oktobra, najdišče pa je bilo tako plodno, da so ekipo na terenu v želji, da bi izkopavanja končali v predvidenem polletnem roku, znatno okrepili.
Kot je pojasnila vodja arheoloških izkopavanj na območju Drame Maja Lavrič, jih je najbolj presenetila ohranjenost arhitekturnih elementov rimske Emone. “Ko smo izkopavali na Erjavčevi cesti in ob Igriški ulici, so bili zidovi izropani do temeljev. Ko se je v 16. stoletju gradila srednjeveška Ljubljana, so namreč potrebovali kamne, ki so jih pobrali kar iz rimskih zidov. Zato nas je najdba dvometrskega zidu na arheološkem najdišču med Dramo in Slovensko cesto izjemno presenetila,” je pojasnila Lavrič.
Doslej je arheološki center Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGLM) na Letališki ulici, kamor po izkopavanju na obdelavo pošljejo premično dediščino, prejel že več kot 1.400 enot oziroma skoraj štiri tone gradiva. Med nedavnim, že zaključenim izkopavanjem na Trgu mladinskih delovnih brigad so za primerjavo našli 1,3 tone gradiva, kar priča o izjemni vrednosti najdišča pred ljubljansko Dramo, kjer so arheološka izkopavanja šele na dobri polovici.
Disk oljenke z motivom gledališke maske s komičnim izrazom (Foto: Tilen Kozamernik/ZVKDS)
Arheološka izkopavanja potekajo ob Igriški ulici, Erjavčevi in Slovenski cesti (Foto: Tilen Kozamernik/ZVKDS)
Zunanji zid insule, ki je segal dva metra v višino (Foto: Tilen Kozamernik/ZVKDS)
Pod cestami so bile zgrajene številne kloake (Foto: Tilen Kozamernik/ZVKDS)
V izkopnem polju ob Igriški ulici raziskujejo cesto kardo A (Foto: Tilen Kozamernik/ZVKDS)
Ostanki novoveških objektov (Foto: Tilen Kozamernik/ZVKDS)
Dobro ohranjene rimske ostaline (Foto: Tilen Kozamernik/ZVKDS)
Ohranjeni sta bili dve fazi gradnje hipokavsta (Foto: Tilen Kozamernik/ZVKDS)
Tako dobro ohranjenih rimskih ostalin niso pričakovali
Med drugim je v okviru teh štirih ton gradiva v arheološki center na nadaljnjo obdelavo prišel tudi zgornji del oziroma disk oljenke, na kateri se vidi odtis gledališke maske s komičnim izrazom.
Kot je dejal direktor MGML Blaž Peršin, je simbolno ta gledališka maska izraz veselja, da se Drama končno prenavlja. “Zadnjih 15 let imamo veliko izkušenj z arheološkimi izkopavanji v središču Ljubljane in bogata najdbišča na tem območju smo delno pričakovali, a v nekaterih primerih so nas na pozitiven način tudi bistveno presenetila,” je dejal Peršin in dodal, da se je tako smiselnost izkopavanj potrdila ter bo skladno z raziskavami, ki bodo v prihodnje še potekale, prinesla tudi določeno število predmetov, ki bodo pristali v zbirki ljubljanskega mestnega muzeja.
Tudi vodja Centra za preventivno arheologijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Barbara Nadbath je poudarila, da jih je presenetila predvsem ohranjenost arheoloških ostalin. “Glede na raziskave, ki so bile izvedene v okolici, smo pričakovali, da se bo prva arheološka plast pojavljala na 1,5 metra globine, presenetila pa nas je že na 80 centimetrih,” je pojasnila. Kot je dodala, je presenečenje tudi izjemna ohranjenost arheološkega gradiva, saj so od 80 centimetrov do treh metrov globine našli intaktne rimske plasti, in sicer od prve polovice 5. stoletja pa vse do začetka 1. stoletja našega štetja, tj. do prve poselitve rimskih naseljencev na tem mestu. “To je res izjemno presenečenje, saj tako dobro ohranjenih rimskih ostalin nismo pričakovali,” je še dejala Nadbath.
Ogleda arheološkega najdišča se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar, ki je poudaril, da je uspešen potek izkopavanj ključnega pomena za nadaljnje korake pri projektu prenove gledališča, saj se bo prihodnje poletje tu odprlo pravo gradbišče. “Veseli nas, da lahko sporočimo tudi, da se gledališče Drama ob koncu letošnje sezone, v juniju 2024, seli v začasne prostore na Litostrojski ulici. Ta korak nam bo omogočil nemoteno izvajanje vrhunske gledališke produkcije za občinstvo Drame med prenovo gledališča,” je še dodal.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar na ogledu arheološkega najdišča ob stavbi ljubljanske Drame (Foto: Aleksandra Saša Prelesnik / AML.)
Koščeni žlički, odtis lisičke in drugi “arheološki cukri”
Po besedah vodje arheoloških izkopavanj Maje Lavrič so izkopavanja ob Mali Drami zaključili že oktobra, na omenjenem območju pa so dokumentirali vse rimske faze, od vojaške faze do emonskega nasutja ter vse gradbene faze do konca 4. stoletja. Naleteli so na izjemno dobro ohranjene drobne najdbe, od fibule do novčnih najdb, pa tudi lončene in steklene posode.
Stavbni elementi v insuli ob Mali Drami in dobro urejena cesta s pločnikoma pričajo o živahnem življenju Emoncev, odkrite ostaline pa dokazujejo, da so konec 4. stoletja za ogrevanje notranjih prostorov uporabljali talno gretje oziroma t. i. hipokavst.
Veliko presenečenje je bila tudi najdba steklarske peči, steklarskega odpada in talilnih posodic, ki pričajo, da je na tem mestu najverjetneje stala steklarska delavnica. “Steklarskih peči je bilo več in tudi peč za talno ogrevanje je bila predelana v steklarsko peč, na cesti pa smo odkrili zelo veliko plasti odpada, kot je denimo oglje,” je pojasnila Lavrič. Kot je dodala, so ob pečeh našli veliko količino manjših novčnih najdb, ki tedaj niso imele velike vrednosti, a jih je bilo okoli 400.
Med izkopavanji ob Igriški cesti so našli tudi rimski zidak laterkul iz posušene gline, ki so ga Rimljani uporabljali kot gradbeni material, na glineni plošči pa se je ohranil odtis tačke odraslega lisička. “Laterkul je bil del zidave odtočnega kanala iz 4. stoletja v izkopnem polju ob Igriški ulici. Rimljani so pri proizvodnji gradbenega materiala zidake sušili na prostem, po njih pa so se včasih sprehodile različne živali in pustile svoj odtis,” je pojasnila Lavrič.
Odtis lisjaka na gradbenem materialu (Foto: Tilen Kozamernik)
Naleteli so tudi na zelo dobro ohranjeno rimsko kloako, ki je bila zgrajena v času urbanistične prenove cesarja Klavdija. Odtočni kanali oziroma kloake so bile zgrajene pod cestami, ki so potekale od zahoda proti vzhodu. Pred gradnjo kloak so bili sicer v uporabi le preprosti odtočni kanali in septične jame.
V izkopnem polju ob Igriški ulici raziskujejo cesto kardo A, ki je bila pravokotna na cesto dekuman J, ter manjši del insul 37 in 38. Na tem delu so bili zidovi insul delno izropani, izkopno polje pa je razkrilo tudi novoveške ostaline. Gre za manjše in večje objekte s pripadajočim večjim dvoriščem, tlakovanim s tlakom iz lokalnega savskega proda, t. i. mačjih glav. Pod novoveškim nasutjem in pod plitko plastjo poznoantične črnice so na 80 centimetrih globine našli dobro ohranjene rimske ostaline. Odkrili so plošče in stebričke hipokavsta ter talni mozaik iz črnih in belih kock, ki pa so ga poškodovali stebrički hipokavsta. Kot je povedala Lavrič, so bili takšni mozaiki značilni za zgodnja rimska obdobja, v 4. stoletju, ko je potekala prenova Emone, pa je bilo značilno posnemanje zgodnejših motivov.
Od drobnih najdb so na tem območju izkopali tudi predmete za vsakodnevno uporabo, kot so razne oljenke, deli pasne spone, novci, deli steklenih posodic in odlomki lončenine, pa tudi deli zaponk oz. fibul.
Ravnateljica SNG Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel je povedala, da vsi v Drami dnevno spremljajo izkopavanja ob stavbi z velikim zanimanjem in pričakovanjem. “Čeprav arheološka dela seveda trenutno vplivajo na zunanji videz in dostop, Drama deluje nemoteno in bo v sedanji stavbi izvajala program vse do junija 2024, ko se bo zaključila tekoča sezona 2023/24,” je poudarila ravnateljica Drame.
Že pred časom je sicer poudarila, da je več kot 100 let star objekt potreben obnove, enako tudi prizidka, ki sta bila zgrajena v 60. letih minulega stoletja. Prenova naj bi potekala na treh ravneh in bo poskrbela za večjo varnost, novejšo tehnologijo in boljšo funkcionalnost. Kot je povedala, prostori stavbe že dolgo ne ustrezajo več funkciji in potrebam sodobnega gledališča. Stavba se razen obeh prizidkov v 60. letih, ki sta bila zgrajena pred skopskim potresom in nista upoštevala novejših protipotresnih standardov, ni dosti spreminjala. Zastarele so tudi vse instalacije, od prezračevalnega sistema, ogrevanja, hlajenja, požarnovarnostnih sistemov do električnih in vodovodnih napeljav, ki so iz časa izgradnje. Po načrtih naj bi Dramo prenovili do konca leta 2026, vrednost investicije je ocenjena na 58,5 milijona evrov.
Ravnateljica Drame Vesna Jurca Tadel in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar (Foto: Aleksandra Saša Prelesnik/AML)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!