V 96. letu starosti je umrl znani slovenski slikar France Slana. Najpogosteje je ustvarjal v olju in akvarelu, ukvarjal pa se je tudi z grafiko, poslikano keramiko in tapiserijami. Leta 1964 je prejel nagrado Prešernovega sklada za ciklus umetniških stvaritev z motiviko po potresu porušenega Skopja.
Umrl je znani slovenski slikar France Slana, so sporočili iz Galerije Hest. “Dragi France, hvala ti za vse, kar si dal slovenski likovni umetnosti!” so ob tem še sporočili ter se pokojnemu slikarju zahvalili za več kot 30. letno sodelovanje z galerijo.
Slana se je rodil 26. oktobra 1926 v Bodislavcih pri Mali Nedelji. Začetek mladosti je preživel v Splitu, kjer je obiskoval tudi gimnazijo, a se je z družino na začetku drugega leta preselil v Ljubljano ter v slovenski prestolnici nadaljeval šolanje. Po končani gimnaziji se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je študiral slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Diplomiral je leta 1949.
Slana je bil slikar klasičnih tem, saj je vseskozi ostajal zvest krajini, figuraliki in tihožitju. Pogosto je upodabljal etnološko navdahnjene motive, kot so kozolci, skednji, mlini, vinske kleti, notranjščine starih gostiln in podstrešnih sob. Prav tako je dobro znan po svojih šopkih, petelinih, mačkah, ribah. Pogledi na mestne ulice, osamljene kmečke domačije, krajinske izseke, mline, ribiške čolne, cvetne šopke, človeške in živalske like predstavljajo raznovrstnost njegovega likovnega zanimanja. Romantični ustvarjalni nagib, ki ga izdaja motivni izbor, pa Slana večinoma prikrije oziroma preseže z njegovo formalno realizacijo.
Umetnik je v svojih slikarskih delih že zgodaj vključeval risarske prvine. Ustvarjalna radovednost ga je vodila tudi v bližino abstrakcije, čeprav njene meje ni nikoli prestopil. Študijsko je potoval v Francijo, na Norveško, v Egipt in ZDA. Prvič je samostojno razstavljal v ljubljanski Mali galeriji leta 1953, sledilo je več kot 150 samostojnih razstav doma in po svetu. Nagrado Prešernovega sklada je leta 1964 prejel za ciklus umetniških stvaritev z motiviko po potresu porušenega Skopja. Leta 2013 je v samozaložbi izdal obsežno monografijo s spremnim besedilom Milčka Komelja.
Utrinki iz vsakdanjika v različnih razpoloženjih
Kot je ob njegovi razstavi v Galeriji Hest leta 2016 zapisala Milojka Kline, je utrinke iz vsakdanjega življenja preprostega človeka in značilnosti njegovega avtentičnega okolja predstavil v različnih razpoloženjih, od poetičnega, prežetega z nostalgijo, do učinkovite ekspresivnosti, opisane z avtorsko zlahka prepoznavno stilizacijo.
Njegovi akvareli ponujajo občutje lahkotne igrivosti prozornih barvnih prelivanj. Olja, ki omogočajo premišljeno tehtanje odločitev pa tudi njihovo korigiranje, razkrivajo širok spekter avtorjevih hotenj. Zdi se, da je prav vseeno, za kakšno izhodišče se odloči – za prevlado intimističnih naglasov ali za prodornost ekspresivnega nagovora, ali daje prednost racionalnim risarskim opisom ali čutnemu barvnemu izrazu, ali ga spodbudi nenadno odkritje ustreznega motiva ali sledi zorenju ideje skozi proces nastajanja – vse postavlja pred gledalca z enako mero prepričljivosti, je tedaj še zapisala Milojka Kline.
