V Maribor prihaja PRIMARUHA! "Morali smo narediti nekaj, da bi se strip bolj prijel"

Maribor bo ta konec tedna prvič zadihal v ritmu stripa. Festival PRIMARUHA! želi v mesto pripeljati ne le ljubitelje tega žanra, temveč tudi radovedneže, ki bodo to literarno zvrst morda še vzljubili. Med razstavo, delavnicami in risanim koncertom pa bo festival odpiral tudi vprašanja: zakaj slovenski strip še vedno ostaja na robu in kako ga končno postaviti v središče kulturnega prostora.
Ljubljana ima festival stripa Tinta, ki je v minulih 12 edicijah v prestolnico vabil ljubitelje stripovske umetnosti, pa tudi domače in tuje avtorje, ilustratorje in založnike. Zdaj pa v soorganizaciji založbe VigeVageKnjige, Narodnega doma Maribor, knjigarne Mariborka in MNOM (Trafika – Muzej za enega) strip prihaja tudi v Maribor. Danes bo namreč v štajerski prestolnici zaživel PRIMARUHA!, prvi mednarodni stripovski festival.
"V Mariboru še ni bilo tovrstnega stripovskega dogodka, prav tako mesto nima tako zelo žive stripovske scene. Tu ni veliko avtorjev in avtoric, ni nekega vidnega podmladka in ni toliko zanimanja za strip med publiko, ki sicer bere druge zvrsti literature. Iz vseh teh razlogov smo morali narediti nekaj, da bi se strip tudi v Mariboru bolj prijel," nam je pojasnila urednica založbe VigeVageKnjige in soorganizatorica festivala Anja Zag Golob.
Kot nam je pojasnila urednica založbe, kjer veliko truda vlagajo v "normalizacijo" stripa in risoromanov, bo festival zaživel na dveh ravneh. V prvi vrsti gre za festival, s katerim želijo organizatorji pritegniti čim več različnih starostnih skupin in jim stripovski žanr predstaviti v vsej svoji raznolikosti. Hkrati pa je posebnost festivala tudi v tem, da želi opolnomočiti slovensko stripovsko tržišče.

"Slovenska stripovska scena je še vedno vsaj delno amaterska, ne more se profesionalizirati, zato pri nas ni ljudi, ki bi izključno od komercialnega stripa lahko živeli," je pojasnila Zag Golob in dodala: "Pri nas tako rekoč nihče ne živi od stripa, saj se ga ne proda dovolj, ne natisne dovolj in ni dovolj založb, ki bi ga izdajale." Zato so se organizatorji odločili, da bodo v okviru festivala pripravili t. i. tržnico pravic, na kateri se bodo lahko slovenski avtorji, avtorice in založbe srečali z agenti evropskih založb, ki se zanimajo za nakup pravic za izdajo slovenskih stripov v tujih jezikih.
"Avtorji oziroma avtorice, ki so izkazali zanimanje, se bodo lahko z agenti tujih založb srečali in morda se bodo uspeli dogovoriti za sodelovanje oziroma prodajo njihovih del v tujino," je pojasnila sogovornica.
Gre za izvrstno priložnost za domače avtorje, ki bi se sicer v želji po prodaji pravic morali odpraviti na festivale in sejme v tujino. "Možnost pogovora s tujimi agenti pri nas, in to brezplačno, je zelo velik korak, za katerega upamo, da bo pripomogel k temu, da se bo scena profesionalizirala. Upamo, da se bo vzpostavilo čim več sodelovanja s tujino, predvsem pa želimo pomagati in dati pospešek slovenski stripovski sceni," je še pojasnila sogovornica.

Kaj je primaruha?
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika izraz primaruha označuje dva pomena, in sicer gre za medmet, ki izraža podkrepitev trditve ("Slabo kaže, primaruha) ali pa gre za starinski izraz začudenja in presenečenja ("Primaruha, kakšna lipa).
Kot nam je razložila Zag Golob, so med pripravami na festival ugotovili, da marsikdo te stare slovenske besede ne pozna več. "To nas je precej presenetilo," je pojasnila in dodala, da si želijo, da bi se tudi s pomočjo festivala ta beseda zopet vrnila ja javno rabo. "Ker gre za vzklik presenečenja in navdušenja, ki skupaj s klicajem izgleda, kot da je ravnokar skočila iz stripovskega oblačka, se nam je zdela čudovita metafora za stripovski festival. Naj bo to vzklik, ki bo v pozitivnem smislu pospremil festival."
"Brez osebne izkušnje je težko streti predsodek"
Čeprav je stripovski žanr v zadnjih 20, 30 letih z besedami Zag Golob ena najbolj živih literarnih zvrsti, ki se eksponentno hitro razvija, pa se pri nas še vedno sooča s številnimi predsodki. Med drugim tudi s tem, da gre za drugorazredno literaturo, namenjeno predvsem mlajši publiki.
"Odkar obstaja založba VigeVageKnjige, se borimo zoper ta predsodek," je poudarila sogovornica in dodala, da želijo bralcem predstaviti, kako raznoliki in kakovostni so lahko stripi.
"S tem, ko s publiko vzpostavimo stik, enega po enega pridobivamo na našo stran," se pošali in doda: "Brez osebne izkušnje je težko streti predsodek, zato upamo, da bo čim več ljudi, tudi takih, ki ne gojijo nekega zanimanja za stripe, prišlo pogledat na festival, kjer bodo morda ugotovili, da je to tudi nekaj zanje. PRIMARUHA! je tako le en korak v množici korakov, po katerih stopamo, da bi strli ta predsodek."
Za uspešen razvoj scene pa je, tako Zag Golob, izjemnega pomena tudi podpora države. "Zelo nas veseli, da so na ministrstvu za kulturo novembra lani prvič razglasili nacionalni dan stripa. To morda na prvi pogled izgleda kot minorna gesta, a je ključna, saj država tako pokaže, da razume, kakšen pomen ima strip znotraj razvoja kulturnih politik v Sloveniji," je dejala sogovornica, a ob tem poudarila, da je bil to le prvi korak. "Ko je bil ta dan razglašen, smo se počutili opažene. Upamo, da ga bomo tudi v prihodnje praznovali ter bo vplival na to, da se bo več sredstev iz proračuna namenilo za podporo programov o stripu."

Kot je še jasna sogovornica, imamo na področju stripa pri nas namreč sive pege, ki bi jih bilo treba zapolniti, umanjka pa nam predvsem strategija razvoja stripa na državni ravni. "Nimamo je in nujno bi jo potrebovali. Sama vidim nacionalni dan stripa kot prvi korak v to smer, ki omogoča, da se lahko začnemo sploh pogovarjati o nacionalni strategiji stripa, ki jo nujno potrebujemo, če želimo s to zvrstjo kaj početi."
Pri tem je nujno poudariti, da je v Evropi strip že sedaj razvit do te mere, da ustvarja velike prihodke. "Če že nič drugega, jih ljudje lahko zelo hitro razumejo. Naša kultura je namreč podrejena vizualnemu in ko vidiš strip, ga lahko zelo hitro razumeš, če se mu le posvetiš," je še dejala.

Za ljubitelje stripa in tiste, ki to (še) niso
Mednarodni stripovski festival PRIMARUHA!, kjer prevladujejo tuji gostje, pa ne bo gostil zgolj striparjev. "Če želimo vzgajati publiko, se moramo odpreti navzven, ne moremo biti zaprti v mehurček, kjer nas bodo našli samo tisti, ki stripe že poznajo in jih obožujejo," je pojasnila Zag Golob.
Tudi za strastne ljubitelje stripa bo sicer poskrbljeno, saj bodo na festivalu lahko prisluhnili strokovnim pogovorom, kjer se bodo skupaj svetovno priznanimi striparji potopili v globočine te literarne zvrsti. Za tiste, ki pa jih ta podžanr (še) ni pritegnil, so organizirali tudi druge vsebine. Z Matejem Stupico bodo lahko pretresali vprašanje, kako komentirati genocid, vojno in druge grozote, ko zmanjka besed. "Velikokrat rečemo, da nimamo besed, s katerimi bi opisali te groze, ki jih doživljamo," je povedala Zag Golob in dodala, da se bodo s Stupico, ki med drugim z vizualnimi komentarji interpretira aktualno dogajanje na naslovnici Dnevnikove sobotne priloge Objektiv, pogovarjali prav o funkciji vizualnega komentarja tam, kjer nam umanjkajo besede.
Trije glavni gosti, Josephine Mark, Danijel Žeželj in Matej Stupica, bodo v okviru festivala pripravili tudi skupno razstavo, ki bo hkrati otvorila sam festival. "V Trafiki - muzeju za enega, ki je na desni strani reke, bo od vsakega avtorja na ogled po eno delo, s tem pa bomo simbolno povezali tudi levi in desni breg Drave," je napovedala Zag Golob.
Med pestrim festivalskim dogajanjem pa je izpostavila še risani koncert, v okviru katerega bosta moči združila Drago Ivanuša in Danijel Žeželj. Prvi bo v živo ustvarjal glasbeno podlago, ki bo spremljala likovno ustvarjanje enega najboljših hrvaških striparjev. S tem ko boste dali priložnost stripu, boste pomagali strip postaviti v Maribor ter pripomogli tudi k razvoju te žanrske scene pri nas, je še zaključila sogovornica.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje