Televizijski spektakel Zmajeva hiša je doživel finale, ki je za HBO postavil nov mejnik. Zadnji del prve sezone predzgodbe kultne serije Igre prestolov, ki spremlja vzpon in padec družine Targaryen (in njenih zmajev), si je ob izidu v ZDA ogledalo 9,3 milijona ljudi. Gre za najbolj gledan zaključni del njihovih serij po Igri prestolov maja 2019. Zmajeva hiša, ki je mnogim oboževalcem predstavljala obliž na rane po zaključku Igre prestolov, še ni dosegla takšnih uspehov, je pa gledalcem dala nekoliko drugačne vsebine mimo klasičnega recepta "kri-seks-golota". Nasilje, spolnost in gola telesa so bili v drugem planu, v ospredju pa spletke, diplomacija, osebne drame in porodi osrednjih likov. Ob zaključku sezone ene najbolj pričakovanih serij letošnjega leta smo govorili z Anžetom Tomićem, Boštjanom Gorencem - Pižamo in Aljošo Harlamovom. Če zadnjega dela še niste gledali, članek raje preberite pozneje.
V nedeljo zvečer je zadnji del Zmajeve hiše v tekmi za gledalce v ZDA bil bitko z ameriškim nogometom in bejzbolom. Mreža HBO je imela razlog za slavje. Z 9,3 milijona gledalci zadnji del Zmajeve hiše sicer ni presegel številk Igre prestolov ali najbolj gledanega drugega dela te sezone, je pa postavil nov mejnik po številu gledanosti HBO-jevih zaključkov serij. Gre za najbolj gledan zaključni del njihovih serij po Igri prestolov maja 2019. Samo v ZDA si je epizode prve sezone v povprečju ogledalo 29 milijonov ljudi. A glavni dosežek prve sezone Zmajeve hiše je drugod. Oboževalcem je povrnila (za)upanje po res hudem razočaranju zaključka Igre prestolov, ki sicer ostaja ena najbolj gledanih in priljubljenih serij vseh časov.
Če zadnjega dela še niste gledali, članek preberite pozneje. Sledijo kvarniki.
“Dobro so se držali nazaj”
V Zmajevi hiši se tako vse začne bolj ozko kot v Igri prestolov, na eni lokaciji, z manj liki, ki so jih postopoma dodajali – predvsem vse otroke osrednjih likov. Recept za uspeh serije je po mnenju Boštjana Gorenca – Pižame grajenje likov avtorja knjige Georgea R. R. Martina, “ki nikoli niso samo enobarvni, obenem pa se vsak od njih bori z notranjimi demoni (nekateri pa tudi z zunanjim Daemonom)”. Liki so nekoliko drugačni kot v knjigi, a kot pravi Gorenc, je tudi Martin rekel, da je lik kralja Viserysa veliko bolj živ v seriji. Po njegovem mnenju je serija znova pokazala, da veliko bolj pritegnejo liki in njihove zgodbe kot šov. “Eden najbolj epskih prizorov sezone zame je, ko se Vyseris v osmem delu prikaže na vratih dvorane in se sam sprehodi do prestola. Tu ga res vidimo kot tragičen lik.”
Bend the knee. #KingViserys pic.twitter.com/Z2oz19uWGM
— House of the Dragon (@HouseofDragon) October 10, 2022
Če smo bili v Igri prestolov vajeni prizorov surovih bojev, nasilja in spolnosti, je v Zmajevi hiši tega (na videz) precej manj. Kot pravi Gorenc, so prizori spolnosti in golote smiselno uvrščeni, ne samo zato, “da se pokaže par dojk in nekaj ritnic”. Pri tem poudarja, da se vidi, da so pri ustvarjanju serije sodelovale tudi režiserke in scenaristke. Za pozitivno spremembo izpostavlja tudi, da imajo v tej seriji dejanja posledice v nasprotju z Igro prestolov, “kjer Cersei pobije kup ljudi, in to vse skupaj ni nič”. Posledice dejanj so vidne. “Tudi trenutek v devetem delu, ko Rhaenys na koncu prileti z zmajem in se ne zmeni za ljudi, bo imel posledice,” meni Gorenc in dodaja, da se te gradijo, niso vidne takoj.
Anže Tomić dodaja, da ga serija bolj spominja na gledališko predstavo, saj velik del zavzamejo pogovori, odnosi in spletke med ljudmi. “To je serija ljudi, ki se pogovarjajo,” pravi, ob tem pa prizna, da je bil presenečen nad tem, kako všeč mu je bilo to: “ena ura kar mine, pravzaprav se pa ni nič zgodilo”. Oba sogovornika se strinjata, da je dobro, da so v ospredju posledice dejanj namesto dejanj samih. Tudi zadnji del serije z naslovom Črna kraljica sledi toku celotne sezone. V finalu sezone je tako relativno malo akcije — z izjemo še enega slikovitega poroda (takrat še) princese Rhaenyre in boja med zmaji na koncu. Prav preobrat na koncu, ki ga je sicer mogoče slutiti skoraj od začetka in se primerno stopnjuje do trenutka, ko umre kraljičin drugorojenec Lucerys (in njegov zmaj Arrax), sledi klasičnemu slogu Igre prestolov. S smrtjo enega ključnih likov nenadoma zabriše prvotne namene kraljice, da v skladu z obljubo očetu lastne ambicije postavi na drugo mesto ter poskrbi za zedinjenje kraljestva ob uresničenju prerokbe ognja in ledu. Da se je zgodila ta ključna sprememba, je na koncu izraženo brez besed ali drame. “Rhaenyra dvigne pogled in v njenih očeh je videti vojno,” je po besedah enega glavnih ustvarjalcev, ki je spregovoril za Variety, zadnji stavek scenarija zaključka sezone.
“Then the storm broke, and the dragons danced.” #HOTDFinale pic.twitter.com/B0pNsc0PxS
— House of the Dragon (@HouseofDragon) October 24, 2022
“To je zelo dobra telenovela z zmaji,” še pravi Tomić. Odnosi, čustva, spletke in sociopatska vedenja pretehtajo prizore, ki so tam zaradi šova. “Če ves čas gledaš zmaje in bitke, se naveličaš,” pravi in dodaja, da so se ustvarjalci pri tem dobro držali nazaj. Ključna razlika med liki obeh serij, ki jo izpostavi Tomić, je pomanjkanje dobrih ljudi v Zmajevi hiši. “Če so bili v Igri prestolov ljudje, ki so imeli vsaj nekakšen kompas, ga tokrat nima skoraj nihče,” pravi.
Še en ljubitelj in poznavalec fantazijskega žanra Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe in eden od ustvarjalcev podkasta O.B.O.D., se strinja z oceno, da gre za odlično serijo, ki je kakovostno nadaljevala najboljše sezone Igre prestolov. Vizualno je to ista serija kot Igra prestolov, mnogi se tudi pritožujejo, da je pretemna, a sledi temu, kar je bila Igra prestolov. Zmotilo ga je pomanjkanje zares dodelanih dialogov in političnih spletk. Kot pravi, je “vse preveč na prvo žogo”, ker je od začetka jasno, da imamo dve strani, hitro je jasno, kdo kam sodi, politične spletke bi pa lahko bile bolj prikrite.
Namesto klasičnih bojišč porodne sobe
Čeprav je morda seštevek nazorno odsekanih glav, raztelešenj in orgij manjši kot v Igri prestolov, v tej seriji močno izstopajo surovi prizori porodov, mimo katerih praktično ni mogoče imeti pogovora o Zmajevi hiši. “Nasilje se je preselilo drugam,” ob tem pravi Harlamov. Gorenc meni, da so na tak način želeli izpostaviti, da je “za ženske bojišče na porodni postelji. Sploh v svetu, kjer so pomembni nasledniki, kjer je pomembna kri.” Vsi porodi v prvi sezoni so se naslanjali na prvi del, v katerem kralj Viserys izgubi ženo in otroka. V prvem delu vidimo tudi kralja Vyserisa, ki obžaluje smrt žene in krivi samega sebe. Gorenc poudarja, da lahko vidimo tudi samo medicino tistega časa. Kot vemo, pa se Martinov fantazijski svet močno oslanja na realen svet.
Pri Laeninem porodu je — tako Gorenc — zgodba drugačna, saj Daemon ne želi vsiljevati dogajanja, na koncu pa ona vse skupaj konča z “dracarys trenutkom”. Tudi v zadnjem delu tako nazorno gledamo porod mrtvorojenega otroka Rhaenyre in Daemona, ki mu že na pogrebu sledi kronanje Črne kraljice. Tomić ob tem dodaja, da se mu sicer zdi dobro, da so se ustvarjalci lotili tudi te tematike, saj verjame, da nekateri prizori iz serije niso daleč od resničnih zgodovinskih trenutkov in cene, ki so jo morale plačati ženske zaradi nasledstva. “Porodi kažejo, da je bila vloga ženske samo zagotavljanje potomstva. V ozadju gre za še en način prisvajanja nasledstva,” pravi Harlamov.
Tomić pa še ubesedi, kar verjetno mnogi pomislijo: “Vedno težje gledam nasilje v kakršnikoli obliki in tudi te porode, ki to niso. Kot starš to posebno težko prebavljam.”
Uspehi, ki jih ne more izmeriti le število gledalcev
Uspehi serije so torej precej širši od števila gledalcev. Kot pravita Tomić in Gorenc, sta zaradi nje obudila tudi svoj podkast Glave, ki sta ga snemala med Igro prestolov. “Dobili smo tudi nove meme,” v šali izpostavlja Gorenc. Ob zaključku sezone tako priznavata, da sta oboževalca. Zadnji prizor prve sezone zelo jasno napoveduje vojno, ki bo usmerjala drugo sezono. Začenja se ples z zmaji. Gorenc pričakuje širitev dogajanja, tako v smislu likov kot prizorišč. “Veselim se tega, da vidimo družino Stark, da vidimo Zimišče. Gotovo bomo videli tudi boje z zmaji, plameni bodo ‘špricali’.”
“Obe strani bosta preštevali zmaje, s tem, da črni že lahko popravijo svojo tabelico v Excelu, saj že imajo enega manj,” še pravi Pižama in ob tem napoveduje tudi dodatna presenečenja, saj so ustvarjalci že potrdili nov lik — četrtega otroka Alicent in Vyserisa, ki je bil v reji in ga nismo videli. Tomić pa dodaja, da upa, da se naslednja sezona ne bo sprevrgla v šov. “Upam, da se ne zgodi ta ameriški moment. Pomirja me, da je zraven Martin.” Harlamov sicer v pogovoru izpostavlja, da je prva sezona gradila ta svet in postavljala dogajanje za drugo sezono, zato upa, da prava igra prestolov šele prihaja.
Kaj bomo gledali po Igri prestolov in Gospodarju prstanov?
Prejšnji teden se je končala tudi prva sezona Gospodarja prstanov, ki ima po mnenju Harlamova veliko več težav. Čeprav gre za najdražjo serijo, ki ji je Amazon namenil rekordne vsote denarja, pa “očitno niso dovolj namenili pisanju scenarijev, saj se dialogi iz filma ponekod ponavljajo”. Izpostavlja tudi, da so nekateri prizori slabo posneti: “Kar je v filmu videti kot epska bitka ogromnih razsežnosti, je v seriji videti kot gostilniški pretep.” Obenem pa je pohvalil barvitost serije, ki v nasprotju z drugimi serijami iz fantazijskega žanra ni tako siva ali temna. Čeprav sta se dve pomebni seriji letošnjega leta končali, ljubiteljem fantazijskega žanra ne bo dolgčas. Že decembra bo Netflix objavil predzgodbo Witcherja, naslednje leto se z drugo sezono vračata seriji The Wheel of Time in Shadow and Bone.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
