Znani so nagrajenci 14. Slovenskega bienala ilustracije, ki so bili zaradi slabih epidemioloških razmer razglašeni na spletni prireditvi. Nagrado Hinka Smrekarja je prejela Lila Prap, plaketi Hinka Smrekarja Ana Zavadlav in Peter Škerl, priznanja pa Mojca Cerjak, Matija Medved in Lidija Plestenjak. Za življenjsko delo je bil nagrajen Daniel Demšar.
Lila Prap je nagrajena za ilustracije v avtorski slikanici Ptiči?! (Mladinska knjiga, 2019). Umetničin likovni izraz, ustvarjen s suhimi pasteli na temno, večinoma črno podlago, je na prvi pogled prepoznaven. Pri njenem domišljijskem in ustvarjalnem pristopu, pri čemer se avtorica približuje logiki svojega (najmlajšega) občinstva, gre za dojemanje na ravni intuitivnih vtisov celote, je v utemeljitvi zapisala žirija. “V svetu, nasičenem s podobami dvomljive umetniške vrednosti, ki jih posredujejo sodobni komunikacijski mediji, je za dovzetne otroške duše izredno dragocena priložnost stika z zelo kakovostnimi ilustriranimi knjigami, kot so njene slikanice,” med drugim piše v utemeljitvi.
Ana Zavadlav je plaketo prejela za ilustracije v knjigi Jež in samotni občutek nizozemskega pisatelja Toona Tellegena, lani izdani pri Mladinski knjigi. Po besedah žirije nagrajenka že desetletja ustvarja barvne ilustracije za otroke, “ki hudomušno vznikajo na krilih njene domišljije”. Včasih, ko išče različne likovne rešitve in kombinacije, s katerimi postopno sestavlja prizore, je njen pristop bolj razumski, drugič bolj neposreden in spontan, piše v utemeljitvi.
Peter Škerl, ki plaketo prejme za ilustracije slikanice Rajski vrt: Zgodba o Sloveniji nemške zbirateljice ljudskega slovstva Erike Eichenseer, letos izdane pri založbi Miš, po oceni žirije za vsako pravljico, zgodbo ali pesem najde svoj slikarski odgovor, “vedno pravljičen in resničen obenem, vselej dopolnjen s posebej dognanimi in ubranimi barvnimi odtenki”.
Lila Prap
Priznanje Hinka Smrekarja prejme Mojca Cerjak za ilustracije v knjigi Sr(e)čna dežela ob pesmih Zvezdane Majhen (Založba Ajda, 2015). Umetnica z akvarelno izbrano barvno paleto tke lastne domišljijske pripovedi ob verzih pesnice, s katero sta že dolgo ustvarjalno povezani, piše v utemeljitvi.
Za digitalno ilustracijo Prvi koraki, nastalo leta 2020, je s priznanjem nagrajen Matija Medved. Kot piše v utemeljitvi, je umetnik znan po po svojem spontanem slogu, s katerimi je zaznamoval posthumno izdajo poezije Toneta Pavčka. Njegova nova vizualna pustolovščina spominja na tehniko pointilizma, ki se s strukturiranjem barvnih točk šele v gledalčevem pogledu poveže v podobo.
Priznanje za poljudno-znanstveno ilustracijo so namenili Lidiji Plestenjak za ilustracijo Crested Owl (Lophostrix cristata), katere izvirnik je nastal leta 2019. Mlada ilustratorka se preizkuša na področju, “ki kaže resničnost, a kot selekcioniran prikaz informacij, za katere želimo, da jih gledalec razume in si z njimi širi svoje poznanje. Pri tem izkorišča zakone estetike in pravila likovne teorije”, je zapisala žirija.
Aleš Rosa
Aleš Rosa
Aleš Rosa
Aleš Rosa
Aleš Rosa
Aleš Rosa
Aleš Rosa
Aleš Rosa
Aleš Rosa
Žirijo za izbor razstavljenih del in odločitev o nagradah so sestavljali: Tatjana Pregl Kobe (predsednica), Petra Černe Oven, Silvan Omerzu, Zvonko Čoh in Nina Pirnat Spahić (kot stalna organizacijska članica žirije).
Žirija je aprila 2021 pregledala 126 prijavljenih ilustratorskih projektov in na razstavo uvrstila 81 avtorjev, kar je največ doslej. Konec oktobra je žirija med prijavljenimi deli izbrala nagrajenca za življenjsko delo, akademskega slikarja, ilustratorja Daniela Demšarja.
Daniel Demšar
Podelili tudi posebne pohvale
Na letošnjem bienalu so podelili še več drugih priznanj in pohval. Posebno pohvalo je prejela Huiqin Wang za ilustracije ob besedilu Milana Dekleve v knjigi Mala Alma na veliki poti (Mladinska knjiga, 2020), posebno priznanje za mladega ustvarjalca pa je prejel Jure Brglez za digitalno ilustracijo Čapljina pečenka (Lahkonočnice), ki je bila lani ustvarjena kot naslovna ilustracija za A1.
Posebno pohvalo po izbiri člana žirije Silvana Omerzuja je prejela Ana Maraž za ilustracije v knjigi Kako dolg je čas (Beletrina, 2019), posebno pohvalo po izbiri Zvonka Čoha pa Maja Šubic za ilustracije v knjigi Visoška kronika: Dramatizacija v poljanskem narečju – Andrej Šubic (Modrijan, 2020).
Posebno pohvalo po izbiri Petre Černe Oven je dobila Andreja Gregorič za ilustracijo Mestno življenje III, ki je lani nastala v mešani tehniki in kolažu, pohvalo po izbiri predsednice žirije Tatjane Pregl Kobe pa Eva Mlinar za ilustracije v knjigi Vinjete Straholjubca (VigeVageKnjige, 2019).
Posebno pohvalo žirije za zamisel in izpeljavo projekta je prejela Tamara Rimele za ilustracije v knjigi Sto dejstev o Prekmurju (Pomurski muzej, 2019).
Mare Vavpotič
Mare Vavpotič
Mare Vavpotič
Mare Vavpotič
Mare Vavpotič
Mare Vavpotič
Mare Vavpotič
Mare Vavpotič
Mare Vavpotič
Mare Vavpotič
Mare Vavpotič
Mare Vavpotič
Mare Vavpotič
Mare Vavpotič
Mare Vavpotič
Mare Vavpotič
Dosedanji nagrajenci Slovenskega bienala ilustracij
Glavno priznanje bienala – nagrado Hinka Smrekarja so doslej prejeli: Marija Lucija Stupica (dvakrat), Dušan Muc, Rudi Skočir, Zvonko Čoh, Jelka Godec Schmidt, Alenka Sottler, Kostja Gatnik, Danijel Demšar, Peter Škerl, Hana Stupica, Damijan Stepančič in Milan Erič.
Doslej je bilo podeljenih dvanajst nagrad za življenjsko delo, in sicer Marlenki Stupici, Ančki Gošnik Godec, Jelki Reichman, Mariji Vogelnik in Milanu Bizovičarju, Marjanci Jemec Božič, Štefanu Planincu, Meliti Vovk, Kamili Volčanšek, Jožetu Ciuhi, Marjanu Mančku in Kostji Gatniku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!