"Da, zdravniki na Hrvaškem so na robu izumrtja: lepo in plemenito se je boriti za reševanje beloglavega jastreba, sredozemske medvedjice in drugih vrst, ki so na robu izumrtja, a morda je čas, da se hrvaški aktivisti vključijo v reševanje beloglavega zdravnika in sredozemske zdravnice," piše kolumnist N1 Boris Dežulović iz Hrvaške, kjer se tako kot v Sloveniji soočajo s pomanjkanjem zdravnikov. Kolumno objavljamo v celoti.
Če se je novica komu zdela kot deja vu, je to zato, ker je res bila deja vu.
Takšne zgodbe – in praviloma gre za dramo v vasici s približno stotimi vdovami z mačkami in ameriškimi pokojninami njihovih pokojnih mož na morskem otoku brez kavarn, trgovin, avtomobilov in splošnih zdravnikov – so za Hrvate stalna časopisna rubrika, kot sta vremenska napoved ali Plenkovićeva izjava o aretiranem ministru. Le pred nekaj dnevi je bil recimo zvezda zdolgočasenih hrvaških medijev mlad zdravnik, ki je dva dni potem, ko je diplomiral na medicinski fakulteti, zagrebški asfalt zamenjal za sredozemsko idiličnost Lastova – otoka, ki je ostal brez zdravnika družinske medicine pred nekaj meseci, saj si je lokalna zdravnica našla drugo službo.
Pred Lastovom so brez zdravnika ostali tudi na Braču, kjer, kot beremo, nimajo niti enega pediatra, edina ginekologinja pa je upokojenka iz Splita s polovičnim delovnim časom. Nič nenavadnega ni, da se je enako zgodilo na otočku Iž, kjer so po stotih letih ostali brez edinega otoškega zdravnika. Mimogrede, Makedonca. Prav tako je bila iz Makedonije zdravnica v Sućurju na Hvaru. Ta je morala po izteku pogodbe zapustiti otok, zato je dramo mesteca, ki prek časopisov obupano išče splošnega zdravnika in mu ponuja stanovanje, plačo, dodatke in igrišče za balinanje, spremljal ves narod. Pred hvarsko makedonsko zvezdo je bil tudi mlad zdravnik, ki je kot zdravnik družinske medicine prišel na oddaljeni otoček Ist naravnost iz – Amerike.
Mladi zdravnik iz velikega mesta nekje bogu za hrbtom je obetavna premisa za romantično komedijo o trčenju svetov, kot obče mesto popularne kulture, ki jo je kanonizirala televizijska serija Northern Exposure, pri nas znana kot Severna obzorja.
Zato ni presenetljivo, da je bila zgodba o zdravniku iz New Yorka v mestu Cicely na Aljaski med Hrvati dobro sprejeta. Serija o mladem zdravniku iz velemesta v aljaški divjini je bila v vseh pogledih lokalna. Končno, tudi kultno Naše malo mesto pravzaprav ni bilo nič drugega kot črno-bela “Južna obzorja”. Le da je mladi dr. Luigi, izobraženi zdravnik, ki je študiral v Padovi, ob branju Danteja in zabavanju z domorodci v malem dalmatinskem mestu Cicely dočakal starostno upokojitev.
Preberite še: Začelo se je z molilci na mestnih trgih
Pred dnevi objavljena novica je bila torej deja vu iz redne rubrike “Vukojebina išče zdravnika”: vse po pravilih žanra – obupano mesto išče ginekologa in pediatra, vsakemu pa ponujajo občinsko stanovanje in petnajst tisoč evrov letnega plačila. Če bi dobili evro za vsako takšno zgodbo v hrvaškem časopisu, bi imeli nevrokirurga na Palagruži. Le da tokrat ni šlo za “naše malo mesto” na kakšnem od sveta odrezanem zakotnem morskem otoku.
“Križevci zaradi pomanjkanja zdravnikov že leta nimajo ustreznega zdravstvenega varstva, zato morajo občani pogosto v Koprivnico,” začudeno berem novico. “V Križevcih nimajo pediatra, odkar se je edini pred štirimi leti upokojil. Enako je z ginekologom.”
Razumete? Križevci!
Ne kakšen dalmatinski kotiček s približno stotimi vdovami in mačkami, ampak mesto z dvajset tisoč prebivalci, niti uro vožnje oddaljeno od Zagreba. Ne globoka “vukojebina”, ampak županijsko središče, po katerem se županija imenuje Koprivniško-križevska. Ne mestece s približno 50 kamnitimi hišami in majhno cerkvijo, ampak mesto s štirimi osnovnimi in srednjimi šolami, gimnazijo, višjo šolo, osmimi cerkvenimi stolpi in dvema katedralama.
Tokrat ne govorimo o morskem otoku, odrezanem od celine in obsojenem na tri trajekte na teden, temveč o železniškem in prometnem vozlišču med Zagrebom, Varaždinom in Koprivnico. Ne neka pozabljena skala, odrezana od življenja in obsojena na čakanje na sezono, temveč mesto, ki ga je Jutarnji list le nekaj mesecev prej uvrstil med mesta z največjim napredkom v kakovosti življenja. Ne neki skoraj pozabljeni Cicely z že zdavnaj zaprto tovarno sardin, ampak mesto, ki je po stopnji zaposlenosti deveto mesto na Hrvaškem. Ne slabo naseljeni mali Ist s približno stotimi upokojenci, temveč Križevci, ki so le nekaj mesecev prej dobili status “mesto za mlade” v kategorijah zdravje in šport ter zaposlovanje in demografija.
Brez enega samega zaposlenega ginekologa je mesto, ki je bilo nagrajeno za dosežke na področju zaposlovanja in demografije. Brez pediatra je mesto, ki je prav tako pred kratkim – ne hecam se – dobilo status “mesto prijateljev otrok”. Mesto, ki je končno le predstavilo strategijo razvoja “Križevci 2030 – energetsko neodvisno mesto novih generacij”. Razumete? Ne majhen kraj s temnimi trgi, ulicami in cerkvami, ampak … no, saj razumete.
Tako smo na koncu dobili nacionalno novico – pravo božično zgodbo – ko je mlada zdravnica pred dnevi podpisala pogodbo za nedoločen čas, 10.000 žena in deklet je končno dobilo ginekologinjo, Hrvaška pa pravi božični čudež. Kot da je zdravnica iz velikega mesta prišla v Tretjitj (Trećić) in ne komaj 50 kilometrov stran od glavnega mesta, energetsko neodvisnega mesta novih generacij, mesta za mlade in mesta prijateljev otrok.
Bolj zabavno in romantično je bilo, ko so zdravniki izginjali iz majhnih krajev v globoko modro “vukojebino” na koncu znanega sveta. Spremljali smo nepretenciozne novinarske romantične komedije o trčenju svetov, ob pokovki navijali, da v tristoti epizodi “Južnih obzorij” mlada in lepa makedonska zdravnica dobi državljanstvo in da jo Paško, sin direktorja stare tovarne, lokalni poštar, jazz klarinetist, prevajalec Sloterdijka in šepetalec oljkam, končno poljubi.
Potem so zdravniki začeli izginjati v pravih pravcatih mestih, s semaforji, stavnicami, Uberjem in upravnimi oddelki za gospodarstvo, finance, EU-sklade in javna naročila. Nekako sočasno z romantično zgodbo o mestu mladih, ki išče pediatra, je objavljen šokanten podatek, da je lani od 200 hrvaških zdravnikov, ki so bili dovolj stari za upokojitev, kar 140 moralo ostati v ordinacijah, med ostalimi pa je več kot 650 sivolasih ljudi, starejših od šestdeset let.
Hrvaški zdravniki, skratka, izumirajo.
Mlajši od 60 let brezglavo bežijo ali v Nemčijo in Kanado ali v parlament in vlado: menda je bila polovica vseh ministrov v prejšnjih 15 vladah zdravnikov, skoraj ducat poslancev pa je tudi danes doktorjev medicine. Tudi zdravnica z Lastova, ki jo je na začetku zgodbe zamenjal mladi zagrebški zdravnik, je pravzaprav ordinacijo v tem sredozemskem raju zamenjala za župansko pisarno. Ko vse seštejemo in odštejemo, romantična “vukojebina” Hrvaška trenutno išče najmanj 250 zdravnikov družinske medicine in skupaj 2.000 pediatrov, ginekologov, kirurgov in splošnih zdravnikov.
Že jutri bomo brali, kako Osijek ostaja brez pediatrov in kako Reka nujno potrebuje splošnega zdravnika, Split pa ginekologa. No, Split pravzaprav že išče ginekologa, če veste, kaj mislim. V tem trenutku je le še vprašanje časa, kdaj bomo v časopisu – pod naslovom “Lepa božična zgodba: vrvež ameriškega asfalta je zamenjala s spokojnostjo rodne dežele” – prebrali, kako se je “po opravljeni specializaciji v sloviti bolnišnici John Hopkins v Baltimoru mlada hrvaška zdravnica vrnila v domovino, tako da ima Zagreb končno zdravnico družinske medicine”.
Da, zdravniki na Hrvaškem so na robu izumrtja: lepo in plemenito se je boriti za reševanje beloglavega jastreba, sredozemske medvedjice in drugih vrst, ki so na robu izumrtja, a morda je čas, da se hrvaški aktivisti vključijo v reševanje beloglavega zdravnika in sredozemske zdravnice.
Morda se vam ne zdi tako dramatično, kot je bilo, ko so v hrvaškem nogometu izumrli levi bočni branilci. Ali veste, kaj je rekel Albert Einstein: “Če bi izginili vsi zdravniki, bi v štirih letih izumrla vsa Hrvaška.” Ali nekaj takega.
Rešimo torej hrvaške zdravnike, rešimo ta lepa, pametna bitja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje