Slabi trije tedni nas ločijo do prvega kroga lokalnih volitev. Če se v marsikateri slovenski občini obeta ponovna izvolitev aktualnim županom, pa bo bitka za županski stolček v Mariboru znova zelo zanimiva. Kar 15 kandidatov – med njimi sta le dve ženski – se bo potegovalo za vodenje mesta ob Dravi. Pregled kandidatur na preteklih lokalnih volitvah kaže, da je bilo zanimanje kandidatov za županovanje v Mariboru vedno veliko. Zakaj je tako?
Na lokalnih volitvah, ki bodo v nedeljo, 20. novembra, v Mariboru kandidira 15 županskih kandidatov. Po drugi mandat na čelu mestne občine Maribor se podaja aktualni župan Saša Arsenović, največjo konkurenco pa mu bosta predstavljala kandidat stranke Gibanje Svoboda Vojko Flis in nekdanji mariborski župan Franc Kangler. Se pa za županski stolček poteguje še nekaj drugih znanih imen: aktualni poslanec SDS Dejan Kaloh, nekdanja poslanka Lidija Divjak Mirnik, kandidat Levice Vladimir Šega, Bernard Memon, ki kandidira s podporo stranke NSi, politični novinec s podporo SD Boštjan Klun, Josip Rotar kot kandidat Liste kolesarjev in pešcev, Matic Matjašič z Listo mladi povezujemo, Slovenska ljudska stranka in Naša dežela v boj pošiljata Miho Recka, Nina Beyokol kandidira s podporo Piratske stranke Slovenije, ponovno se v županski boj podaja Franc Jesenek kot kandidat Stranke slovenskega naroda, kandidirala pa bosta še Aleksander Kamenik (kandidat Stranke Aleksandra Kamenika) in mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope Igor Jurišič. Mariborska občina je tako tista, ki ima največ županskih kandidatov.
Tudi na preteklih lokalnih volitvah je bilo zanimanje za županovanje v drugi največji mestni občini v Sloveniji zelo veliko. Leta 1998 se je za županski stolček potegovalo devet kandidatov, štiri leta kasneje, leta 2022, je bilo kandidatov deset. Leta 2006, ko se je Franc Kangler potegoval za svoj prvi mandat na čelu Maribora, je bilo kandidatov 14, na lokalnih volitvah leta 2010 jih je bilo 12. V Mariboru so morali leta 2013 organizirati tudi nadomestne volitve, saj so mariborske vstaje – od njih letos mineva deset let – z županskega mesta odnesle takratnega župana Franca Kanglerja. Na nadomestnih volitvah je kandidiralo enajst kandidatov, kjer pa je že v prvem krogu slavil Andrej Fištravec. Oktobra 2014 so v mestu pod Pohorjem potekale redne lokalne volitve, na katerih se je pomerilo kar 17 županskih kandidatov, rekordnih 18 kandidatov pa je kandidiralo na zadnjih lokalnih volitvah leta 2018.
Zakaj mariborska občina privabi toliko kandidatov?
Nekdanji poslanec državnega zbora, pisatelj in eden od vidnejših Mariborčanov Tone Partljič pravi, da ga veliko število županskih kandidatov v Mariboru ne preseneča, a da gre po njegovem mnenju za neresno situacijo. “Kaže predvsem na politično nezrelost Maribora,” je za N1 povedal Partljič. Ob tem je dodal, da so politične stranke v Mariboru “bolj ali manj mrtve”, na lokalnih volitvah pa stranke ne ponudijo vidnejših imen. “Stranke imajo v Mariboru zelo neresen pristop do lokalnih volitev. Poznam štiri kandidate, ki imajo nekako še največ možnosti za izvolitev, drugih pa ne poznam. Zame so tako rekoč politični anonimneži,” je še dejal.
Profesor filozofije na mariborski filozofski fakulteti Boris Vezjak pa veliko zanimanje za županski stolček v Mariboru povezuje predvsem s “socialno obubožanostjo”, saj da ti ljudje po njegovem mnenju iščejo boljšo službo. “Ne bi rekel, da je glavni razlog takega števila kandidatur zgolj to, da imajo kandidati imenitne ideje, kako voditi mesto. Preprosto povedano so županske volitve še ena od možnosti, kako do relativno boljše službe,” je za N1 povedal Vezjak. Ob tem je dodal, da je že samo dejstvo o številu županskih kandidatov dovolj zgovorno, da si nekateri od njih malce prehitro domišljajo, da lahko vodijo mesto in opravljajo tako odgovorno funkcijo. “Očitno je to povezano tudi s podcenjevanjem te funkcije in je verjetno povezano tudi s socialnim statusom tistega, ki za to funkcijo kandidira,” je še dejal.
Po javno dostopnih podatkih o plačah javnih uslužbencev znaša bruto plača aktualnega mariborskega župana Saše Arsenoviča 4.404 evre.
Ali bodo mariborski volilci pozabili na grehe županskih kandidatov iz preteklosti in kakšen je kolektiven spomin občanov?
Letošnje lokalne volitve v Mariboru pa bodo zanimive še iz drugega vidika: ali bodo mariborski volilci odpustili afere, v katere sta bila vpletena Saša Arsenović in Franc Kangler?
Aktualni mariborski župan Saša Arsenović se je aprila zapletel v afero, ko je v središču Maribora napadel 13-letnega fanta, ki naj bi uničeval lastnino teniškega kluba, in ga lažje telesno poškodoval. Arsenović je v prvem odzivu po incidentu dejal, da se je odzval na “očitni vandalizem”, a je bil s strani najstnikov deležen žaljivk in grobega zmerjanja. “Nedopustno je, da se na dobronamerna opozorila starejših najstniki odzivajo z žaljivkami in zmerjanji. Počakal sem, da je fant poklical očeta in tudi njemu povedal, da je sin poškodoval opremo teniškega kluba in se obnašal povsem nespoštljivo. Dogodku so bili priča tudi drugi. Razumem, da so še otroci in navihani, vseeno pa nimajo pravice uničevati tuje lastnine,” je takrat dejal Arsenovič.
Župan Arsenović se je po incidentu sicer opravičil za svoje dejanje, a dodal, da ne namerava odstopiti. A nato je izgubil večino v mestnem svetu, potem ko sta ga zapustili Lista kolesarjev in pešcev ter Stranka mladih – Zeleni Evrope. Tudi v mestnem odboru stranke SD so ostro obsodili Arsenovićeva dejanja, njegovo koalicijo v mestnem svetu pa so takrat označili kot mrtvo črko na papirju.
Pisatelj Tone Partljič, ki je sicer ravno od Arsenovića dobil odlikovanje za častnega meščana mesta Maribor, pravi, da je Arsenović storil veliko napako s svojim dejanjem, ko je fizično obračunal s 13-letnikom. “Saša Arsenović je tukaj prevzel neko vlogo policista, ki je ne bi smel. Pri ljudeh veliko več štejejo te človeške dimenzije kandidata kot pa pločniki, zgradbe in brvi čez reko Dravo. Tukaj Arsenović ni naredil, če temu tako rečem, človeškega izpita,” je povedal Partljič.
Podobnega mnenja je tudi filozof Vezjak, ki Arsenovića sicer vidi kot uspešnega župana, saj se je Maribor vizualno zelo spremenil v času njegovega županovanja, a po Vezjakovem mnenju Arsenović “značajsko ni kos tej nalogi”. “Njegovo upravljanje Maribora je preveč ozko, lahko bi rekel, da deluje podobno, kot da upravlja gostilno, kar pa seveda občina ni. Zaplete pa se tudi pri njegovem značaju, saj na trenutke misli, da more delovati v vlogi mestnega redarja, kot je pokazal aprilski incident s tistim najstnikom,” je dejal Vezjak.
Ob tem pa je dejal, da se tako s kandidaturo Franca Kanglerja kot s kandidaturo Saše Arsenovića odpira “boleča rana Maribora”, ki se ji reče kolektivni spomin. Po njegovem mnenju volilci dokaj hitro pozabljajo na pretekle napake mariborskih županov, in da se je ta čas pozabe v zadnjih letih še izrazito zmanjšal. “Ljudje pozabljajo veliko hitreje,” je povedal Boris Vezjak.
Franc Kangler se letos že petič podaja v boj za županski stolček, Maribor pa je vodil med letoma 2006 in 2012. Sredi drugega mandata so ga z županskega mesta odnesli množični mariborski vstajniki, ki so z vzkliki “gotof je” zahtevali njegov odstop. Poleg korupcijskih afer, v katere se je zapletel Kangler (niti en postopek proti Francu Kanglerju – vloženih je bilo več kot 20 ovadb – se ni zaključil s pravnomočno obsodbo), so sodu izbili dno tudi zloglasni radarji podjetja Iskra Sistemi. Na ulicah Maribora je nekaj tednov vztrajalo na tisoče ljudi, protesti pa so kasneje presegli občinsko raven in so se razširili po vsej državi. Kangler je decembra odstopil s položaja, na nadomestnih volitvah leta 2013 ni kandidiral, se je pa za nov županski mandat potegoval leta 2014, kjer ga je v drugem krogu močno porazil kasnejši župan Andrej Fištravec.
Kanglerju je na lokalnih volitvah leta 2018 uspela nekakšna politična rehabilitacija, saj se je uvrstil v drugi krog volitev, tam pa ga je, sicer tesno, premagal aktualni župan Saša Arsenović. V tretji vladi Janeza Janše je leta 2020 zasedel mesto državnega sekretarja na notranjem ministrstvu, župansko kandidaturo za letošnje lokalne volitve pa je močno skrival pred mediji in javnostjo ter jo na koncu vložil zadnji dan, ko jo je bilo še mogoče vložiti.
Filozof Vezjak pravi, da se mu zdi naravnost ironično in groteskno, da se bo ob deseti obletnici mariborskih vstaj, ki so Franca Kanglerja odnesle s položaja, ta ponovno poskušal zavihteti na čelo mestne občine, a da njegove kandidature nikakor ne gre podcenjevati. “Ocenjujem, da so njegove možnosti na lokalnih volitvah takšne, da lahko brez težav konkurira Vojku Flisu in Saši Arsenoviću,” je dejal.
Po Vezjakovem mnenju se sicer zgodba o Kanglerjevih domnevnih koruptivnih poslih vleče še iz časa, ko se je leta 2010 potegoval za svoj drugi županski mandat. “Ljudje so vedeli, da je Kanglerjevo ime nekoliko umazano zaradi sumov o korupciji, pa so vendarle glasovali zanj. To je ta znamenita mariborska logika, ki je še vedno zelo navzoča: Nič hudega, če je moj župan malce koruptiven. Malo lahko zase vzame, če le nas ne bo preveč oškodoval,” je ocenil Vezjak, ki pravi, da imajo ljudje nekako drugačne vatle za lokalne volitve kot za državnozborske.
Županski kandidati o drobljenju glasov
Saša Arsenovič, aktualni mariborski župan, pravi, da težko ocenjuje, zakaj se v Mariboru vedno pojavi tako veliko zanimanje med županskimi kandidati za vodenje Maribora. “Volilci seveda odločajo po lastnih občutkih. Moji občutki pa so, da smo z ekipo v zadnjih štirih letih naredili še več, kot smo takrat obljubljali. Menim, da se to pozna na vsakem koraku v Mariboru,” je dejal mariborski župan.
Glede incidenta z najstnikom pa Arsenović pravi, da ta napaka ni bila takšna, kot so jo mediji prikazali, in da je spor že zglajen. “S fantom in njegovim očetom se pogovarjam, skupaj s hčerko, ki fanta pozna že od prej, pa ju nameravam v kratkem peljati na pico. Stvar je bila bolj v ospredju, ker sem jaz javna oseba in politik,” je dodal. Ob tem je poudaril, da je sam popolnoma neodvisen od financ in politike in da nikomur nič ni dolžan ter da njegovi “nesporni rezultati” dovolj zgovorni. “Je pa politika čudna igra, včasih tudi zelo umazana, kar velikokrat nima dobrega vpliva name, na mojo družino in zaposlene v mojem podjetju,” je za N1 povedal Saša Arsenović.
Nekdanji mariborski župan Franc Kangler je za N1 povedal, da ga ne moti, da se za županski stolček poteguje tako veliko kandidatov. “To kaže na to, da nam ni vseeno za naše mesto. Ljudje pa vidijo priložnost, da s svojimi programi in vsebinami želijo doseči neke spremembe kot županski kandidati,” je povedal Kangler. Dodal je, da drobljenja glasov volilcev ne vidi kot problem, saj bodo izidi volitev odvisni predvsem od volilne udeležbe.
O tem, ali mu bodo Mariborčani odpustili stare grehe, pa je povedal, da je vse dokazal na sodiščih v svojo korist in da so vse odprte zadeve zdaj že zaprte. “Grehov ni več, tudi grešnika ni več. Zanima me zgolj prihodnost Maribora in volilci vedo, da če nekaj obljubim, potem to tudi izpeljem,” je še dejal Kangler.
Županski kandidat stranke Gibanje Svoboda Vojko Flis pa pravi, da ni nič nenavadnega, da v Mariboru kandidira veliko število kandidatov. “Če boste pogledali kandidature na preteklih lokalnih volitvah, boste videli, da letos ni nič drugače. Vse skupaj pa kaže na to, da se ljudje za kandidaturo odločijo zaradi spopadanja s številnimi problemi in težavami v posameznih mestnih četrtih, ki so bile velikokrat zapostavljene. Prav s kandidaturami želijo te probleme bolj izpostaviti,” je povedal Flis.
Flis, ki je med drugim nekaj časa vodil tudi Univerzitetni klinični center Maribor, pa o možnosti odpuščanja starih grehov županskim kandidatom ni želel špekulirati.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje