33-letna saga v zadevi Trenta: kako je Janša kupil in prodal parcelo?

Začetek zadeve Trenta sega v leto 1992, ko je Janez Janša kupil približno 15.000 kvadratnih metrov veliko parcelo v Triglavskem narodnem parku. Zanjo je odštel dober milijon takratnih slovenskih tolarjev, kar bi preračunano v evre znašalo 5.000 evrov. Če bi upoštevali rast inflacije od leta 1992 do danes, bi revalorizirana vrednost, izračunana na portalu Statističnega urada RS, znašala dobrih 30.000 evrov.
Zgodba je nadaljevanje dobila več kot deset let kasneje, ko je Janša poleti 2005, med svojim prvim vodenjem vlade, kupil 90 kvadratnih metrov veliko stanovanje v središču Ljubljane. Zanj je odštel 236.000 evrov, financiral pa ga je z denarjem od manjšega stanovanja v Ljubljani, ki ga je prodal za 91.000 evrov, in s prodajo zemljišča v Trenti, za katerega je iztržil 131.000 evrov.

Kako je potekal posel prodaje parcele v Trenti?

Pogodbo za nakup novega večjega stanovanja je 31. marca 2005 sklenil s takratnim direktorjem gradbenega podjetja Imos Brankom Kastelicem v vrednosti dobrih 236.000 evrov. Podjetju Imos je tedaj poravnal le del kupnine za novo stanovanje, in sicer 91.000 evrov, kolikor je bilo vredno njegovo manjše stanovanje v Ljubljani, lastništvo katerega je prenesel na družbo Imos.
Čez dober mesec je podjetje Imos podjetju Eurogradnje, ki ga je vodil Klemen Gantar, nakazalo 200.000 evrov. Kot trdi tožilstvo, naj bi bil denar formalno namenjen gradbenemu projektu v Fiesi, v resnici pa za nakup Janševe parcele v Trenti. Janša je na račun prejel 131.000 evrov, čeprav je bila pogodba o prodaji zemljišča sklenjena šele čez dva meseca.

Zato je čez dva tedna prvotno nakazani denar vrnil, po sklenitvi pogodbe pa je podjetje Eurogradnje za 131.000 evrov tudi uradno kupilo Janševo parcelo v Trenti. Več kot leto pozneje je podjetje Eurogradnje parcelo za 146.000 evrov prodalo prvotnemu kupcu, torej podjetju Imos, ki je tako prejelo poplačilo celotne kupnine za Janševo stanovanje.

Ko je bil posel vendarle izpeljan, je podjetje Imos omenjeno parcelo v Trenti preneslo med t. i. "nekurantne zaloge" podjetja. Gre za računovodsko dikcijo za zalogo, ki je nepotrebna in neuporabna.

Preplačana parcela ali ne?

Podjetje Imos naj bi po trditvah tožilstva ob pomoči podjetja Eurogradnje takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši omogočilo nakup novega stanovanja v Ljubljani.

Tožilstvo tudi očita, da je bilo zemljišče v Trenti preplačano za več kot 100.000 evrov.  Leta 2016, ko se je Imos znašel v stečaju, je sodna cenilka Breda Zorko – znana tudi iz afere Litijska – vrednost parcele ocenila na 17.655 evrov. Ta je bila nato na javni dražbi prodana za 127.500 evrov.

Na Tonderjevi domačiji, kot se še imenuje omenjena parceli v Trenti, so že več desetletij ruševine nekdanje kmetije, dostop do zemljišča pa z avtom ni mogoč, tja je mogoče priti zgolj peš, in sicer čez majhno brv čez reko Sočo.

Po oceni tožilstva zemljišče ni imelo nobene tržne vrednosti, obramba pa zatrjuje, da dokazi, zbrani že med preiskavo, kažejo, da je vrednost najmanj osemkrat večja. O tem, ali bi bilo mogoče za parcelo v Trenti dobiti gradbeno dovoljenje zaradi strogih omejitev o gradnji, ki veljajo znotraj Triglavskega narodnega parka, so se v procesu mnenja izvedencev, ki jih je angažiralo sodišče, in izvedencev, ki jih je angažirala obramba, razlikovala.

Petletna sodna preiskava

Zadevo je pod drobnogled vzela Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je v začetku leta 2013 policiji prijavila sum kaznivega dejanja.
Policija je ovadbo vložila leta 2013, eno leto pozneje pa se je začela sodna preiskava. Ta je trajala več kot pet let. V tem času so preiskovalci pridobivali različna izvedenska mnenja, postopek se je zavlekel tudi zaradi številnih pravnih manevrov obrambe, ki je vložila več zahtev za izločitev dokazov, članov sodnega senata in prenos krajevne pristojnosti.

Slednjemu je vrhovno sodišče pritrdilo in primer iz Ljubljane preselilo v Celje. Pojavile so se organizacijske težave pri imenovanju sodnega senata, saj so bili večkrat zamenjani sodniki in porotniki.

Postopek pred sodiščem se je začel 20 let po prodaji

Postopek v zadevi Trenta se je začel skoraj 20 let po izpeljavi posla, in sicer 3. septembra 2024 na celjskem okrožnem sodišču. Obtožnica je Janšo, Kastelica in Gantarja bremenila zlorabe položaja.
Po navedbah tožilca Boštjana Valenčiča v torkovi sklepni besedi specializirano državno tožilstvo obtoženim ne očita, da je Janša sporno parcelo v Trenti kupil poceni in jo nato prodal po precej višji ceni, ampak da je podjetje Imos omenjeno nepremičnino preplačalo, ob tem pa je vedelo, da na njej ni mogoče graditi ničesar.

Tožilstvo trdi, da je bil celoten posel zasnovan kot fiktiven, da bi Janši olajšal nakup stanovanja v Ljubljani. Kastelicu tako očita zlorabo položaja v škodo Imosa, Janši in Gantarju pa pomoč pri tem dejanju. Po Valenčičevih besedah naj bi šlo za tipičen primer korupcije med direktorjem podjetja in takratnim predsednikom vlade, kar naj bi bila za zadnjega oteževalna okoliščina.

Janšev zagovornik Franci Matoz pa je v zaključni besedi med drugim dejal, da je znova prisiljen prepričevati sodišče, da njegov klient ni storil ničesar nezakonitega ter da je celoten kazenski postopek namenjen zgolj njegovi diskreditaciji in likvidaciji kot političnega nasprotnika. Ob tem je spomnil na leto 2014, ko je moral Janša "po nezakoniti sodbi v zadevi Patria na nezakonito prestajanje zaporne kazni".

Za Janeza Janšo in Branka Kastelica je tožilstvo predlagalo dve leti zaporne kazni, za Gantarja pa eno leto pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. Ob zapornih kaznih pa tožilstvo predlaga še odvzem premoženjske koristi.

Nekaj spletnih portalov je konec prejšnjega tedna objavilo anonimno pismo o razmerah na celjskem sodišču, iz katerega izhaja, da naj bi bila sodba obtoženim v zadevi Trenta spisana vnaprej. Na sodišču so pojasnili, da od njih niso ušli nobeni dokumenti, pri domnevnem osnutku obsodilne sodbe pa gre po njihovi oceni za čisto ponarejanje. Tudi predsednica senata Cvetka Posilovič je ob koncu torkovega naroka zanikala, da bi bila sodba že spisana.

Zadeva Trenta zastara leta 2027

Sodba, ki jo bo danes izreklo sodišče, še ne bo pravnomočna. Obramba in tudi tožilstvo se bosta nanjo lahko pritožila na višje sodišče. V takem primeru pa ni izključeno, da bo zadeva zastarala.

90. člen kazenskega zakonika določa, da lahko zadeva zastara po desetih letih od storitve kaznivega dejanja, za katerega je predpisana zaporna kazen nad enim letom. A se lahko zastaralni rok pretrga z vsakim procesnim dejanjem, na primer uvedba preiskave, vložitev obtožnice in izvedba sodne obravnave.

Po vsakem takšnem dejanju začne zastaralni rok teči ponovno, vendar je absolutni zastaralni rok, po katerem kazenski pregon ni več mogoč – ne glede na predhodne prekinitve – 20 let.

Domnevna kazniva dejanja, torej Janšev podpis pogodbe z Imosom o nakupu novega stanovanja v Ljubljani, so se zgodila 31. marca 2005, zato je 20 let minilo konec marca letos. A ker je Imos Eurogradnjam zadnji obrok kupnine za zemljišče v Trenti nakazal šele marca 2007, bi v skladu z zakonodajo in sodno prakso zadeva zastarala marca 2027.