Na ljubljanski fakulteti za javno upravo je potekala osma akademija javnega sektorja. Pristojna ministrica Sanja Ajanović Hovnik je poudarila, da je skorja polovica zaposlenih v javni upravi starejših od 50 let. Plačni sistem po ministričinih besedah predstavlja zgolj en košček sestavljanke, ki botruje odločitvi posameznika, da izbere delodajalca, saj je zlasti mladim pomembno poslanstvo. Je pa do plačnega sistema kritičen nekdanji predsednik DZ in minister za javno upravo Gregor Virant, ki meni, da je zastavljena časovnica preambiciozna, saj da je plačni sistem v primerjavi z uvedbo leta 2008 neprepoznaven oz. "popolnoma razsut".
Na osmi akademiji javnega sektorja na ljubljanski fakulteti za javno upravo so poudarili pomen deljenja izkušenj za nove uspehe. Ministrica Sanja Ajanović Hovnik meni, da bo kakovostne storitve javne uprave mogoče doseči, ko se bodo zaposleni zavestno odločili za delo v javnih institucijah. Pri tem pa po mnenju sodelujočih ni odločilna le plača.
Kot je spomnila ministrica za javno upravo Ajanović Hovnik, se od leta 2008 soočamo z gospodarskimi, ekonomskimi in zdravstvenimi krizami, s ciljem vzdržnosti sistema pa smo do nedavnega varčevali, “tudi ali predvsem v javnem sektorju“. Tako tudi niso zaposlovali na novo, sprva zaradi finančnih omejitev, nato pa zaradi konkurenčnega boja z gospodarstvom, je opozorila.
To je po njenih navedbah močno vplivalo na stanje javnih uslužbencev, njihovo motivacijo, učinkovitost, zadovoljstvo in kakovost opravljenega dela. Ob tem je navedla, da je skoraj polovica zaposlenih v javni upravi starejših od 50 let.
Plačni sistem po ministričinih besedah predstavlja zgolj en košček sestavljanke, ki botruje odločitvi posameznika, da izbere delodajalca, saj je zlasti mladim pomembno poslanstvo.
Podobno je tudi vodja sektorja za kadrovske in prave zadeve na generalnem sekretariatu vlade Mojca Ramšak Pešec dejala, da je lahko denar motivator nekaj časa, a da je potrebna tudi pohvala, ki da zaposlenim nov zagon. Obstoječi plačni sistem sicer po njenem mnenju nima prihodnosti, kot najbolj spornega je omenila element nenehne primerljivosti.
Ministrica je kot problem plačnega sistema izpostavila tako kompresijo spodnje kot tudi zgornje tretjine plačne lestvice, kjer so plače realno precej nižje kot ob vzpostavitvi plačnega sistema leta 2008. Ob tem pa je omenila, da imajo ob sicer nizkih plačah javni uslužbenci veliko pravic, zato se bo treba odločati med višjimi plačami ali več pravicami.
Obenem je napovedala, da bodo v javno obravnavo do konca meseca dali tudi predlog prenove uslužbenskega sistema, v katerem želijo opredeliti kompetenčne modele. Tako kot so pred dvema letoma začeli preverjati vodstveni potencial pri najvišjih uradnikih, namreč iščejo načine, kako to preverjati tudi pri srednjem managementu.
Profesorica na fakulteti za upravo Polonca Kovač pa je med drugim izpostavila, da pri sprejemanju odločitev politika ne sme biti podrejena stroki in tudi ne obratno, ampak je potrebno sodelovanje na področju javnega upravljanja.
O izkušnjah v javni upravi je spregovoril tudi nekdanji predsednik DZ in minister za javno upravo Gregor Virant, ki je dejal, da se danes ne bi lotil vnovične prenove plačnega sistema. V izjavi za medije je ocenil, da gre koncept aktualne vlade v pravo smer, največje tveganje pa vidi v finančnih posledicah. “Ko se je delala prejšnja reforma, smo nekaj let zbirali denar, sindikati so se odpovedovali delu letnega usklajevanja z inflacijo, sedaj pa ni jasno, od kod bo prišel denar za plačno reformo,” je dejal.
Prav tako se mu zdi zastavljena časovnica preambiciozna, saj da je plačni sistem v primerjavi z uvedbo leta 2008 neprepoznaven oz. “popolnoma razsut”. “To zdaj spet spraviti nazaj v red, je herkulovsko delo in tega ni mogoče narediti v nekaj mesecih,” je dejal.
Bivši premier Miro Cerar je med drugim spregovoril o nagnjenosti Slovencev k diskontinuiteti. Za nove vlade je po njegovih besedah značilno, da ne nadaljujejo, kar je naredila prejšnja vlada, ampak se vse preveri in naredi po svoje. Treba bi bilo tudi kdaj umiriti svoj ego in popustiti v dobro drugega, meni.
Da ga to najbolj moti v politiki, ko se menjavajo garniture, je dejal tudi nekdanji minister za zunanje zadeve Anže Logar, sicer poslanec SDS. Med drugim je opozoril tudi na pomen odgovornosti v družbi. Po njegovih besedah izhajamo “iz sistema, kjer si bil največji ‘Jack’, če si znal ogoljufati zavarovalnico ali kaj ‘prešvercati'”, in to se je preneslo naprej, namesto da bi spoštovali svojo državo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje