V akademskem okolju se vse bolj prepoznavajo primeri spolnega nadlegovanja ali drugih oblik spolnega nasilja, zato so na tem področju pomembne sistemske rešitve, menijo raziskovalke, ki so danes predstavile rezultate projekta na področju spolnega nadlegovanja in drugih oblik spolnega nasilja v visokošolskih in raziskovalnih zavodih v državi.
Raziskovalni projekt ljubljanske filozofske fakultete o preprečevanju spolnega nadlegovanja in drugih oblik spolnega nasilja na visokošolskih (javnih in zasebnih) ter javnih raziskovalnih zavodih v državi je po mnenju ministra za izobraževanje, ki opravlja tekoče posle, Igorja Papiča pomembna pridobitev.
Kot je dejal mora namreč ministrstvo na podlagi dopolnjenega 7. člena zakona o visokem šolstvu sprejeti pravilnik, ki bo predpisoval postopek obravnave zaznanih kršitev s področja nadlegovanja in nasilja, ravno rezultati tega projekta pa bodo osnova za pripravo pravilnika.
“Akademski svet še zdaleč ni imun na problem spolnega nadlegovanja. Projekt pa ima pomembno vlogo, da širšo javnost ne samo opozori, ampak tudi senzibilizira na pojave nadlegovanja in nasilja,” je dejal.
Kot je na predstavitvi pojasnila vodja projekta Milica Antić Gaber z ljubljanske filozofske fakultete, so v okviru raziskave preučili vsebino nekaterih obstoječih institucionalnih politik in internih aktov, ki naslavljajo in regulirajo področje spolnega nadlegovanja in nasilja na javnih in zasebnih univerzah in njihovih članicah ter javnih raziskovalnih zavodih. Ugotovili so, da v akademskem okolju ni veliko internih aktov in pravilnikov, ki bi obravnavali to področje. Največ internih aktov pa imajo javne univerze in njihove članice.
Ob tem priporočajo, da javni in zasebni visokošolski zavodi ter javne raziskovalne institucije oblikujejo svoje interne akte za primere spolnega nadlegovanja in drugih oblik spolnega nasilja. Ker na visokošolskih zavodih le redko naslavljajo tudi študentsko populacijo, pa priporočajo ureditev tudi na tem področju.
Institucije morajo v svojih aktih predvideti ukrepe in mehanizme za zaščito žrtev
Jasna Podreka iz ljubljanske filozofske fakultete je izpostavila pomembnost javne dostopnosti dokumentov in jasne opredelitve različnih oblik nadlegovanja in nasilja, saj se s tem, kot je dejala, lahko bolje prepoznajo različne situacije, v katerih se osebe znajdejo. Kot kažejo podatki raziskave, vse javne visokošolske institucije obravnavajo različne oblike nasilja in nadlegovanja in vse prav posebej tudi spolno nadlegovanje, kar pomeni, da že sledijo tudi mednarodnim priporočilom in smernicam na tem področju.
Raziskovalkam se zdi tudi pomembno, da institucije v svojih internih aktih predvidijo možnosti ukrepov in mehanizmov za zagotavljanje zaščite žrtev in vpletenih oseb tudi med trajanjem formalnih postopkov. Med vsemi analiziranimi dokumenti sta namreč samo dva, ki sta naslavljala omenjeni problem.
Med drugim priporočajo tudi, da naj pravilniki posebno pozornost namenijo tudi specifičnim situacijam različnih družbenih skupin, predvsem manjšinskih.
“Pravilniki pa naj med drugim predvidevajo tudi ukrepe, kako bodo institucije preverjale, kaj se z žrtvijo po prijavi in med postopkom dogaja, kako je pred povzročiteljem zaščitena in ali jo povzročitelj ustrahuje ter ji grozi,” je poudarila Jasna Podreka. Po njenih besedah morajo institucije oz. njihovi pravilniki tudi zagotoviti varovanje osebnih podatkov in identitete vpletenih oseb na najvišji možni ravni.
V projektu so z ljubljansko filozofsko fakulteto sodelovali tudi raziskovalke in raziskovalci z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Inštituta za družboslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in Filozofske fakulteta Univerze v Mariboru.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje