Potem ko smo v Sloveniji potrdili prvi primer opičjih koz, so pristojni podali več informacij o okužbi in bolezni.
V Sloveniji je bil potrjen prvi primer opičjih koz, smo prvi poročali na N1. Zbolel je moški, ki se je vrnil s Kanarskih otokov, simptome pa je razvil po vrnitvi v Slovenijo. Zdravstveno stanje osebe je dobro, je povedal predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Mario Fafangel. Bolnik ima izpuščaje in se je v zadnjih dneh počutil slabše, je povedala vodja laboratorija na katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Tatjana Avšič Županc. Bolnik ni hospitaliziran in je v domači izolaciji.
Tesnim stikom ni treba v karanteno
“Ne gre za nov virus,” je poudaril Fafangel in dodal, da tudi to virus opičjih koz ločuje od koronavirusa. Pri epidemiji covida so epidemiologi poskušali omejiti stike, tukaj pa prenose ustavljajo, je povedal Fafangel. Bolezen ni karantenska, tesnim stikom tako ni treba v karanteno. “Gre za občutljivo epidemiološko delo in poizvedovanje,” je rekel. Iskanje stikov poteka v sodelovanju z okuženo osebo, osebnim zdravnikom in epidemiologom. Okuženi lahko svoje stike obvesti tudi sam, brez sodelovanja epidemiološke službe. Zato trenutno podatka o stikih pristojni nimajo, je rekel Fafangel.
Za tesen stik veljajo dotik, stik z okuženimi predmeti, kot je posteljnina, in spolni odnosi, čeprav ne gre za spolno prenosljivo bolezen. Bolezen se lahko prenaša tudi kapljično, če gre za dlje časa trajajoči kontakt. “Zato je bolezen tudi lažje obvladljiva,” je poudaril.
Tvegani stiki se lahko prosto gibljejo, to priporoča tudi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Pazijo naj na pojav simptomov, predvsem na povišano telesno temperaturo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in ECDC ocenjujeta, da je tveganje za splošno prebivalstvo nizko. Fafangel je izpostavil pomen ozaveščanja prebivalcev o načinih prenosa in pozval vse, naj ob pojavu simptomov poiščejo zdravniško pomoč.
V prihodnjih dneh pristojni pričakujejo pojav več uvoženih primerov, si pa želijo čimprejšnjo zaustavitev prenosov v Sloveniji.
Bolezen se začne z vročino, čez dva dni nastanejo izpuščaji
Bolezen se začne z vročino, bolečinami v mišicah, glavobolom in povečanimi bezgavkami, je povedala predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc. Čez dva dni se začnejo pojavljati izpuščaji, ki nekoliko spominjajo na norice, a so večji, je pojasnila. Mehurčki počijo, na mestu nastanejo kraste, ko ta odpade, oseba ni več kužna. Ob respiratornih znakih so kužni izločki iz dihal in je možen kapljičen prenos, je dodala. Sicer pa se prenos zgodi prek kožnih sprememb, pri večkratnih tesnih stikih, je dejala Lejko Zupanc. Večinoma hospitalizacija ni potrebna.
Če se okuženi zavedajo pomena ukrepov, pomeni, da se bolezen ne bo širila in bomo potrdili malo primerov. Večjega tveganja bolezen ne predstavlja, smrtnost je nizka. “Te kožne spremembe pa lahko puščajo grde brazgotine,” je dodala.
“Bolezen je epidemiološko lažje obvladljiva kot covid,” je rekel Fafangel in poudaril, da so bolniki kužni šele po pojavu simptomov. Kužnost je največja ob pojavu izpuščaja.
Zdravljenje po besedah Lejko Zupanc ni potrebno. Večje tveganje za težji potek imajo nosečnice, majhni otroci in osebe s hudo okvaro imunskega sistema. Priporočila je tudi, naj se bolniki izogibajo stikom s hišnimi ljubljenčki, saj bi se ti lahko okužili in tudi širili okužbo. Zdravstvenim delavcem se priporoča uporaba osebne varovalne opreme, vključno z maskami FFP2, zaščitnimi oblačili in zaščito za oči. “To doma ni potrebno. Okužena oseba pa naj, če gre v javnost, uporablja kirurško masko,” je dodala.
Bolnik ima zahodnoafriško genetsko različico
Ni prvič, da se je okužba razširila, je dejala Avšič Županc. Do zdaj so bili opisani predvsem posamični primeri širjenja v Združeno kraljestvo, pa tudi v ZDA – tam so dobili okužene glodalce iz Nigerije, okužba pa se je širila tudi na ljudi.
“V ponedeljek popoldne nas je poklical osebni zdravnik, ki je obravnaval osebo, ki bi glede na klinične znake in kožne spremembe lahko imela okužbo z opičjimi kozami. Vprašali so nas za navodila, kako odvzeti vzorec,” je pojasnila. “Takoj smo izvedli diagnostiko in potrdili diagnozo. O najdbi smo obvestili zdravnika in epidemiološko službo,” je rekla in dodala, da vzorec še sekvencirajo. Virus ima namreč dve genetski različici: za zahodnoafriško različico sta značilna lažji potek in manjša smrtnost (okoli enoodstotna), za osrednjeafriško pa težji potek in večja smrtnost. Slovenski bolnik ima zahodnoafriško genetsko različico, je dejala.
Podatki o smrtnosti prihajajo iz osrednje ali zahodne Afrike in se nanašajo na posamezno različico. Za zdaj smrtnega primera še ni, je rekla. V zahodni in osrednji Afriki je veliko imunsko oslabljenih oseb, tako zaradi HIV kot malarije, to pa vpliva tudi na podatke o smrtnosti, je pojasnila. Mutacije virusa so redke, tudi v tokratnem izbruhu je delež mutacij majhen, je dodala.
Za zdaj laboratorij ni dobil še nobenega novega vzorca
Za zdaj v laboratorij še niso dobili nobenega novega vzorca, razen ponedeljkovega. Zdravnike so obvestili, naj pred odvzemom vzorca pokličejo laboratorij, ki jim bo dal dodatna navodila. Vzorec se vzame iz kožnih lezij. Na vprašanje, čemu pripisuje širjenje opičjih koz, je Avšič Županc odgovorila, da se je ta bolezen tako široko razširila v Evropi in zunaj Evrope verjetno zaradi tesnih stikov. Javnost to bolezen spremlja natančno, je dodal Fafangel. “Čez vikend so v Združenem kraljestvu potrdili 33 primerov,” je dodal.
Cepljenje splošne populacije za zdaj ni smiselno
Obstajata dve cepivi – eno je proti črnim kozam, ki delno ščiti tudi proti opičjim kozam, drugo pa ščiti pred obojim. Cepiva še nimamo, smiselno bi bilo cepiti najbolj izpostavljene. Za zdravljenje je registrirano eno zdravilo, ki v Evropi trenutno ni na voljo. Intenzivna pogajanja potekajo, je rekla Lejko Zupanc.
Fafangel je o cepljenju povedal, da bi bilo najbolj smiselno cepiti zaposlene v laboratorijih, širše populacije pa za zdaj ne. Cepivo je težko dostopno, je povedal. Omenil je, da obstajajo primeri, ko so se cepili tvegani stiki in osebe, ki imajo večje tveganje za okužbo, a trenutno še ni indikacij, da bi bilo to tokrat smotrno uvesti.
Epidemija črnih koz je bila v Jugoslaviji leta 1971, takrat je bila cepljena vsa populacija, je pojasnila Lejko Zupanc. Poudarila je, da je cepivo proti črnim kozam živo cepivo, ki ni primerno za imunsko oslabljene osebe. Drugo cepivo, ki je na voljo in bi ga namenili zaposlenim v laboratorijih, ni tako tvegano.
Grožnja za javno zdravje je relativno majhna, je dejala vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec in dodala, da je treba narediti vse, da prekinemo prenos okužbe. Ministrstvo bo po potrebi sprejemalo ukrepe, stroka je že predlagala, da se bolezen uvrsti med poklicne bolezni.
Bolezen sicer spada v isto družino virusov kot norice. Večina ljudi po opičjih kozah okreva v nekaj tednih, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa navaja, da je bolezen smrtna za enega od desetih okuženih ljudi. Posamezne primere so že pred tem potrdili v Veliki Britaniji in ZDA, vendar so se ti ljudje okužili med potovanjem po Afriki. Od maja pa prvič zaznavajo številčne okužbe med ljudmi, ki niso potovali na endemična območja.
Zakaj imamo v zadnjem času toliko novih bolezni?
Zakaj se v zadnjem času pojavlja toliko novih bolezni? Lejko Zupanc je odgovorila, da se nove bolezni pojavljajo vsako leto. “Sami smo krivi, da so nastale, ker se vedemo do okolja na tak način,” je povedala. Veliko boljša je tudi mikrobiološka diagnostika, kar pomeni, da lahko dokazujemo povzročitelje, o katerih prej nismo veliko vedeli. “Tretja stvar je globalizacija. Če greste okuženi na letalo v Avstraliji, inkubacijska doba pa je dva dni, boste tukaj koga okužili,” je dodala. “Odkar se ukvarjam z infektologijo, je vsaj 50 novih bolezni,” je poudarila in dodala, da je priporočljivo, da je javnost obveščena, da se lahko vede samozaščitno.
Avšič Županc je poudarila, da opičje koze niso nove, a so se doslej pojavljale v Afriki. “Dokler je bolezen v Afriki, običajno to razvitega sveta ne skrbi,” je dodala. “Panika ni nikoli na mestu, ozaveščanje pa je,” je rekel Fafangel. Menil je, da bi bilo pred covidom zanimanje za tak dogodek bistveno manjše.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje