Danes obeležujemo dan upora proti okupatorju kot spomin na slovensko odporništvo in nastanek osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Predsednica Nataša Pirc Musar je v poslanici poudarila, da moramo biti na upor ponosni, saj je omogočil obstoj slovenskega naroda, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je dejala, da gre za praznik temeljnih vrednot svobode, poguma, kulture in tudi narodove iznajdljivosti. Predsednik vlade Robert Golob pa je v svoji poslanici pozval, naj nas preteklost navdihuje z dobrimi zgledi in naj nam zgodovinsko sporočilo tega dne pomaga graditi prihodnost.
Vsako leto se ob državnem prazniku spomnimo dogodkov leta 1941. Sile osi na čelu z nacistično Nemčijo so 6. aprila 1941 napadle Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo kmalu tudi okupirale. Dan upora proti okupatorju velja za spomin na dogodke 26. aprila 1941. Takrat so v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili protiimperalistično fronto.
Uperjena je bila proti takratnim imperialistom, saj so vojno videli predvsem kot spopad imperialističnih sil, tedaj pa je tudi še veljal sporazum Ribbentrop – Molotov iz avgusta 1939 o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 so kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF) pozvali Slovence k oboroženemu odporu proti okupatorju.
Kot dan ustanovitve OF se je sicer uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju.
Pirc Musar o ponosu
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju izpostavila, da moramo biti na upor ponosni, saj je omogočil obstoj slovenskega naroda. Poudarila je, da moramo zato podpreti upor Ukrajincev, ob tem pa si je izposodila misel francoskega pisatelja in filozofa Alberta Camusa, da je uporni človek človek upanja. “Na upor Slovenk in Slovencev proti okupatorju v drugi svetovni vojni, ki se ga spominjamo danes, moramo biti neizmerno ponosni,” je izpostavila predsednica. Pogum, požrtvovalnost, odločnost in tovarištvo bork in borcev so namreč omogočili obstoj slovenskega naroda, je dodala.
Narodnoosvobodilni upor se je začel tiho in preudarno, nato pa z vse bolj odločnimi in vidnimi koraki, ki so se glasno slišali na poti upora proti nacizmu in fašizmu. “Od Osvobodilne fronte do osamosvojitvene vojne je bila moč slovenskega upora in odpora ravno v tem, da je presegala razredne in generacijske ločnice,” je izpostavila.
Bistvo upora je po njenem mnenju kritična sposobnost reči “ne” aktualnim krivicam, ob tem pa misliti na prihodnost, da iz nje nikogar ne izključujemo. Za takšna dejanja pa je treba “upati si in si hkrati tudi zaupati”. “Vsem, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju izrekam priznanje in globoko spoštovanje za pogumna dejanja, ki so nam omogočila svobodno in samostojno državo,” je poudarila.
Prav tisti, ki so izkusili grozote vojne, najbolje vedo, kako zelo v vsaki vojni trpi družba in koliko težko popravljive škode med ljudmi se zgodi vsakič, kadar odloča orožje. “Zgodovina bi morala biti dobra učiteljica, a še vedno trajajoča vojna v Ukrajini kaže, da nekatere nauke včasih prehitro odvržemo čez ramo,” je dejala. Ob tem je izpostavila, da je moramo podpreti upor Ukrajine, saj če bodo poteptane človekove pravice, bo poteptana vladavina prava. “Če pade vladavina prava, pade Evropa – in z njo sodobni svet,” je opozorila. Evropa in z njo Slovenija morata obstati na teh načelih, pri ukrajinskem narodu pa moramo spodbujati upanje, je dodala.
Spomin na pomembne dogodke iz slovenske zgodovine je treba ohranjati in negovati, “ob tem pa želim jasno in glasno obsoditi poskuse revidiranja slovenske zgodovine ter zlorabo teh tem v politične namene”, je bila jasna. “Zato moramo mlade ozaveščati o pomenu prehojene poti, ki je vodila v samostojnost naše države in jim hkrati položiti na srce, da je mogoče probleme reševati drugače, ne le z oboroženimi spopadi,” je dodala. Ker je letos Kajuhovo leto, je poslanico sklenila z njegovim verzom: “Tako pa še živimo, čeprav nas je milijon samo, zdahnili bi, da ne trpimo, z uporno, dvignjeno glavo!”
Predsednica Urška Klakočar Zupančič je svoji v poslanici izpostavila, da gre za praznik temeljnih vrednot svobode, poguma, kulture in tudi narodove iznajdljivosti. Odločitev za upor je zahtevala jasno opredelitev do narodnega obstoja in veliko junaštvo, je še dejala. Klakočar Zupančič je bila sicer tudi slavnostna govornica na proslavi na predvečer praznika v Šoštanju. Več o tem pa v članku Klakočar Zupančič ob dnevu upora proti okupatorju o grozotah in prelomnici. Predsednik vlade Robert Golob pa je v svoji poslanici poudaril, da je današnji dan praznik spomina in razmisleka o preteklosti, prihodnosti, predvsem pa o nas samih in naši nravi. Pozval je, naj nas preteklost navdihuje z dobrimi zgledi in naj nam zgodovinsko sporočilo tega dne pomaga graditi prihodnost.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje