Komisija za preprečevanje korupcije je z analizo javnega naročanja v bolnišnicah ugotovila številna tveganja za korupcijo. Pripravila je priporočila, med katerimi so tudi ukrepi za centralizirano vodenje javnih naročil, poenotenje informacijskih sistemov in prost dostop do Skupne baze cen.
Komisija za preprečevanje korupcije je zaključila analizo javnega naročanja v 26 javnih zdravstvenih zavodih na sekundarni ravni, torej v vseh slovenskih bolnišnicah. Analizo je februarja napovedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in ob tem izrazil pričakovanje, da se bo “razkrilo drobovje sistemske korupcije”.
Pri analizi (ki je v celoti dostopna na spletu) se komisija ni poglobila v posamezna javna naročila, ampak je ugotavljala korupcijska tveganja in pripravila priporočila, kako se tveganjem izogibati. V komisiji so pojasnili, da brez ustreznih pristojnosti in usposobljenih strokovnjakov ne morejo sami presojati, ali je pri posameznih naročilih prišlo do kršitev. Zato so poudarili, da lahko drugi organi analizo še nadgradijo. Bodo pa sami med drugim še naprej raziskovali, zakaj sedem bolnišnic ni sporočilo, kateri njihovi zaposleni imajo takšne pristojnosti, da bi morali komisiji poročati o svojem premoženjskem stanju.
Centralizirano naročanje, poenotenje informatike …
Ugotovitve analize sta na novinarski konferenci pojasnila predsednik KPK Robert Šumi in vodja službe komisije za nadzor Katja Mihelič Sušnik.
Kot sta pojasnila, je komisija v analizi zaznala številna tveganja tako za korupcijo kot za nastanek kršitve integritete posameznikov. Zato so ministrstvu za zdravje, uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, izbranim javnim zdravstvenim zavodom ter drugim pristojnim organom podali nova priporočila za njihovo ustreznejše upravljanje.
Med njimi so izpostavili vzpostavitev skupnega sistema nabave, konkretne ukrepe za centralizirano vodenje javnih naročil, uvedbo nacionalne revizijske službe, ter usposabljanje zaposlenih. Od ministrstva na komisiji pričakujejo ustrezno naslovitev zaznanih tveganj in njihovo upravljanje v praksi ter morebitno nadaljnje sistemsko analiziranje pridobljenih podatkov.
Večkrat so omenili tudi, da imajo bolnišnice različno programsko opremo, kar otežuje primerjavo cen, ki jih za iste izdelke plačujejo različne bolnišnice. Zato pozivajo k uporabi enotnih programskih rešitev.
Podatke o cenah, ki jih plačujejo bolnišnice, sicer že od leta 2018 zbira Združenje zdravstvenih zavodov v aplikaciji Skupna baza cen. Vendar so podatki iz nje dostopni samo članom združenja, torej javnim zdravstvenim zavodom. Do nje niti komisija za preprečevanje korupcije ne more prosto dostopati, je pa že prosila za dostop po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Hkrati pa poziva, naj se vsem omogoči prost dostop.
V štirih letih skoraj milijarda evrov
V analizi je KPK pregledala evidenčna in javna naročila 26 javnih zdravstvenih zavodov na sekundarni ravni desetim največjim dobaviteljem na področju nabave medicinske opreme, farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2022. Cilj analize je bila identifikacija korupcijskih tveganj in podaja ustreznih priporočil, s tem pa na preprečevanju korupcije in krepitev integritete, transparentnosti in odgovornosti.
Obdelali so več kot 330.000 vrstic posredovanih podatkov o evidenčnih naročilih, pregledali več kot 600 strani pravilnikov ter odgovorov na vprašanja o pravilnikih in upravljanju tveganj ter spletne strani vseh 26 izbranih javnih zdravstvenih zavodov. Znesek izvedenih javnih naročil pri vseh zavodih v obravnavanem obdobju je bil skupno skoraj milijarda evrov.
V spodnjih grafih so podatki o vrednostih javnih in evidenčnih naročil ter zneskih, ki so jih v preteklih štirih letih prejeli največji dobavitelji z javnimi oziroma evidenčnimi naročili.
Prednjačijo veletrgovci z zdravili, predvsem Salus, ki je v zadnjih letih prevzel podjetji Sanolabor in Farmadent, in Kemofarmacija. Nabava zdravil po mnenju nekaterih kljub majhnemu številu velikih ponudnikov ni tako problematična, saj so cene zdravil v Sloveniji regulirane in so relativno nizke. Drugače pa velja za medicinski material in opremo.
Zaznali so tveganja, ki se nanašajo neposredno na institute zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. To so denimo tveganja glede “neporočanja” in pomanjkljivega poročanja zavezancev za poročanje premoženjskega stanja, “nevključevanja” protikorupcijske klavzule v posle za evidenčna naročila, “nezaznavanja” nastanka lobiranja ter nezakonitega in neetičnega vplivanja v postopkih javnih naročil, nastanka okoliščin nasprotja interesov uradnih oseb in druga.
Zaznali so tveganja tako za korupcijo kot tudi za nastanek kršitev integritete posameznikov. To so tveganja denimo glede zagotavljanja transparentnosti, sledljivosti, enakopravne obravnave, učinkovitosti, gospodarnosti in zakonitosti, slabe podpore v informacijskih tehnologijah, drobljenja javnih naročil, nezadostnega znanja zaposlenih in kadrovske podhranjenosti ter uporabe zunanjega svetovanja.
Zdravstvo bolj tvegano kot druga področja
Na vprašanje, ali je v zdravstvu tveganj za korupcijo več kot na drugih področjih, je Šumi odgovoril, da so glede na število prijav in odkritih nepravilnosti, pa tudi glede na velike količine denarja, korupcijska tveganja v zdravstvu visoka. V zdravstvu se nepravilnosti odkriva na mesečni ravni, kar po njegovih besedah kaže na to, da se je področje obvladovanja tveganj v slovenskem zdravstvu slabo razvijalo. Ob tem pa je priznal, da nekatere prijave domnevnih sumov korupcije v zdravstvu niso iskrene.
Dodal je še, da predstavljena priporočila niso namenjena le zdravstvu, pač pa je njihovo upoštevanje smiselno tudi na drugih področjih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje