Anketa: kakšno podporo imajo zakoni, o katerih bomo odločali v nedeljo

Slovenija 24. Nov 202217:2517 komentarjev
referendum
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Pred trojnim nedeljskim referendumom je petina vprašanih še neopredeljena, kaže anketa inštituta Mediana za Delo. Največ podpore ima med anketiranci zakon o dolgotrajni oskrbi.

Četrta nedelja v novembru bo še tretjič v znamenju glasovanj. Po drugem krogu predsedniških volitev in nato lokalnih volitvah bodo volilci na referendumu 27. novembra odločali o treh zakonih – o dolgotrajni oskrbi, o vladi in o RTV Slovenija. Pobudnik vseh treh referendumov je stranka SDS.

Anketa inštituta Mediane za Delo kaže, da je petina vprašanih še neodločenih. Največ podpore ima po anketi Mediane zakon o dolgotrajni oskrbi, kjer bi slabih 49 odstotkov glasovalo za uveljavitev sprememb zakona (proti je 30,7 odstotka vprašanih). Zakon o RTV bi podprlo 48 odstotkov vprašanih (proti je 30,2 odstotka vprašanih), najmanj podpore pa so vprašani namenili spremembi zakonu o vladi, ki ga podpira slabih 44 odstotkov vprašanih (proti je 33 odstotkov vprašanih).

Medianina anketa kaže na 44-odstotno volilno udeležbo, vendar opozarjajo, da je lahko ta napoved preoptimistična, saj so volilci po treh volitvah v zadnjem mesecu že malo “utrujeni”.

Na nedeljskem referendumu bodo volilci odločali o treh zakonodajnih referendumih. Na glasovanju o treh zakonodajnih referendumih je na voliščih en volilni imenik, pri čemer se mora volilec vanj podpisati za vsak referendum posebej. Vsak volilec se sam odloči, ali bo glasoval za vse tri referendume ali samo za enega oz. dva. V skladu s tem se bo podpisal v volilni imenik, bodisi trikrat, dvakrat ali enkrat in za vsak podpis prejel glasovnico.

Ker se mora volilec podpisati trikrat, je mogoče pričakovati, da bo oddaja glasu tokrat trajala nekoliko dlje kot na državnozborskih, predsedniških in lokalnih volitvah.

Kaj je zavrnitveni kvorum?

Pobudniki referenduma morajo za uspeh na glasovanju doseči tako imenovani zavrnitveni kvorum. Po veljavni zakonodaji je namreč zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volilcev. Skupno število volilnih upravičencev na tokratnih referendumih je po podatkih ministrstva za notranje zadeve 1.695.330, torej mora proti posameznemu zakonu glasovati vsaj 339.066 volilcev.

Z ustavnimi spremembami leta 2013 je bil namreč namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Od tedaj velja, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

O čem volilci odločajo na referendumih? Preberite še:

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar