Arheologi v Ljubljani našli zob eksotične živali, ki jih je precej presenetil

"V Emoni niso bili prisotni zgolj pujsi, krave, piščanci, koze, ovce in psi. Iz nekega razloga se je tod znašla tudi nadvse eksotična predstavnica živalskih vrst," je v objavi na Facebooku zapisala Skupina Stik, ki izvaja in javnosti predstavlja arheološke raziskave na naših tleh.

Arheologi so pri izkopavanjih na območju mesta Ljubljane, v polnilu nekdanjega obrambnega jarka starorimske Emone na Mirju naleteli na velik zob, ki je sprva spominjal na zob jelena.

A šele primerjava z zbirko kosti, ki jo imajo v ZOO Ljubljana, je pokazala, da gre v resnici za zob kamele.

Ali pripada enogrbi (Camelus dromedarius) ali dvogrbi kameli (Camelus bactrianus), za zdaj še ni mogoče zanesljivo določiti, piše na Stikovi spletni strani.

Tudi kdaj se je žival, ki bi bila pri nas nevsakdanja tudi danes, pojavila v starorimski predhodnici Ljubljane, ni natančno znano. Večina najdb v obrambnem jarku namreč datira v obdobje od konca 3. do sredine 5. stoletja.

Najdba sega sicer v leto 2023, skupina Stik pa je o njem na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih poročala pred kratkim.

Zanimivo morda je, da kamela, ki se je znašla na območju Emone, v tistem času ni bila edina. Ostanke kamel so arheologi našli tudi na Hrušici, kjer je bila starorimska postojanka Ad Pirum, ter na najdišču v Ajdovščini (Castra) ob pomembni rimski cesti, ki je povezovala Emono z Akvilejo (današnja Aquileia/Oglej) v Italiji.

Ta prometna povezava je bila ključna za prevoz blaga in tudi živali med Sredozemljem in notranjostjo Evrope, kamele pa so v rimskem obdobju uporabljali kot delovne živali, predvsem za prenašanje tovora na dolgih razdaljah, pa tudi v vojaške namene.

Tako prisotnost kamele v Emoni najverjetneje odraža vpetost mesta v obsežne trgovske in vojaške mreže rimskega imperija, je na Stikovi spletni strani zapisala Bernarda Sjekloča.