Janša pred četrtim premierskim mandatom. Kaj na tajnem glasovanju pričakujejo stranke nove koalicije

Potem ko so prvaki strank SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati v četrtek podpisali koalicijsko pogodbo, bo danes v državnem zboru na vrsti še tajno glasovanje o predsedniku vlade. Glede na število glasov, ki jih imajo podpisnice koalicijskega sporazuma, in na dejstvo, da bo svoje glasove prispevalo tudi pet poslancev stranke Resnica, ki so ob navedbah, da ostajajo v opoziciji, prav tako s podpisi sopredlagali mandatarja, bo zelo verjetno novi predsednik vlade postal prvak SDS Janez Janša.

Predlog Janševe kandidature je v torek v državni zbor vložila skupina poslancev s prvopodpisano vodjo poslanske skupine SDS Jelko Godec. V sredo je začel teči 48-urni rok, ki mora preteči do glasovanja v državnem zboru, kolegij predsednika državnega zbora pa je nato odločil, da bodo poslanci o kandidatu za mandatarja Janezu Janši glasovali na današnji izredni seji.

Janša ob podpisu koalicijske pogodbe: Kdor ni proti nam, ta je lahko z nami

Janša je četrtkov podpis koalicijske pogodbe pospremil z besedami, da se lahko Slovenija z uresničevanjem programa za uspešno Slovenijo dvigne iz zaostankov birokratskega močvirja in pretirane centralizacije.

"Ne bo lahko, veliko ovir bo, poznamo jih, imamo pa dovolj znanja in poguma, da jih presežemo. K uresničevanju tega programa za uspešno Slovenijo vabimo vse ljudi dobre volje. Kdor ni proti nam, ta je lahko z nami," je poudaril Janša.

Presenečenj na današnjem glasovanju ni pričakovati, saj je podpise pod Janševo kandidaturo oddalo 48 poslank in poslancev, prvak SDS pa lahko računa še na dva glasova poslancev narodnih skupnosti. Če bodo vsi poslanci glasovali skladno z napovedmi, bo Janša izvoljen s 50 glasovi, za izvolitev na mesto predsednika vlade pa potrebuje 46 poslanskih glasov.

Danes le glasovanje o predsedniku vlade, o razrezu ministrstev prihodnji teden

Predsednik stranke Demokrati Anže Logar je v četrtkovi izjavi za medije dejal, da pričakuje, da bodo Janšo podprli vsi poslanci njegove stranke, tudi Robert Potnik, ki je imel v zadnjih tednih več pomislekov glede tega, da bi Janšo podprl kot mandatarja. Logar je zagotovil, da je poslanska skupina Demokratov enotna. "Na svoje poslance sem ponosen," je poudaril.

Logar tudi ne pričakuje, da bi lahko bila danes predstavljena še razrez resorjev in imena kandidatov za ministre. To naj bi se po nekaterih napovedih zgodilo prihodnji teden.

Da bo današnje glasovanje potekalo brez zapletov, je prepričan tudi predsednik stranke Fokus Marko Lotrič. Izpostavil je, da imajo stranke bodoče koalicije skupaj z glasovi petih poslancev Resnice že 48 glasov in še dva glasova poslancev narodnih skupnosti.

Predsednik državnega zbora in stranke Resnica Zoran Stevanović je ob torkovi vložitvi kandidature Janeza Janše v državni zbor izrazil pričakovanje, da bo glede na število podpisov pod kandidaturo Janša danes izvoljen. "Glede na dejstvo, da so vsi, ki so udeleženi v tej zgodbi, vedno govorili, da bodo podprli tistega, ki bo imel največ glasov, ne vidim razloga, zakaj se to ne bi zgodilo," je dodal.

Je pa bil Stevanović v četrtkovi izjavi vendarle nekoliko previdnejši pri odgovoru na novinarsko vprašanje, ali morda pričakuje kakšen zaplet oziroma presenečenje na današnjem glasovanju. "Moramo biti pripravljeni tudi na morebitno presenečenje. Zato smo se dogovorili, da bo v nedeljo morda še ena seja državnega zbora," je dejal predsednik državnega zbora.

Do nedeljske seje lahko pride le pod pogojem, da Janša v današnjem drugem krogu ne bi bil izvoljen za predsednika vlade.

Presenečenj pri današnjem glasovanju pa ne pričakujejo v strankah odhajajoče koalicije, SD in Levici, ki po pričakovanjih Janše ne bosta podprli. Kot je pred dnevi dejala vodja poslancev SD Meira Hot, je namreč že od Stevanovićeve izvolitve na mesto predsednika državnega zbora, ko je nastala enotna desna koalicija, jasno, da ta nima nikakršnih problemov pri usklajenem glasovanju.

"Presenečeni nismo, upam pa, da so presenečeni volilci tistih strank, ki so pred volitvami obljubljale oster boj proti korupciji, zdaj pa postajajo figov list Janeza Janše, človeka z največ korupcijskimi aferami v Sloveniji," pa je dejal vodja poslancev in sokoordinator Levice Luka Mesec.

Napeto politično ozračje še dodatno razburkali dve ustavni pritožbi

Dan pred glasovanjem o Janševem mandatarstvu pa sta na ustavno sodišče prispeli dve ustavni pritožbi zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev.

Prvo je vložil raper, producent, igralec in aktivist Darko Nikolovski, ki je sicer na državnozborskih volitvah kandidiral na listi Gibanja Svoboda. Nikolovski namreč sumi, da je bila z domnevnim vpletanjem tujih paraobveščevalcev v slovenske volitve kršena njegova pravica do svobodnih volitev, ki jo zagotavlja ustava.

"Koalicija laži se namesto s pregonom tistih, ki so vplivali na naše volitve, ukvarja s pregonom organov pregona, ki so ta kazniva dejanja sploh zaznali. Iz srca upam, da bo Slovenija videla, kaj se dogaja in da se bodo ljudje zavedali, da se nekatera vprašanja, ki se jih dotikamo, tičejo vseh nas. To ni vprašanje levih ali desnih, ampak vprašanje prihodnosti Slovenije," je poudaril Nikolovski.

Pri vložitvi ustavne pritožbe ga je podprla tudi Svoboda, poslanka Lucija Tacer Perlin pa je ob tem dodala, da Svoboda ne izpodbija volitev, temveč se zavzema za to, da se preveri, ali so bile spoštovane človekove pravice državljank in državljanov, predvsem volilna pravica.

Golob: Janša je za oblast pripravljen izdati kogarkoli, tudi lastno državo

Predsednik Gibanja Svoboda in odhajajoči premier Robert Golob pa je v odzivu na vložene ustavne pritožbe poudaril, da bi se moral Janez Janša zamisliti, ali ima pravico deliti nauke o suverenosti in državotvornosti. "Razkritja o aferi Black Cube namreč kažejo, da je za oblast pripravljen izdati kogarkoli, tudi svojo lastno državo," je dodal Golob.

Drugo ustavno pritožbo zaradi kršitve pravice do demokratičnih volitev je vložila skupina 30 državljanov s prvopodpisanim nekdanjim ministrom za zdravje Dušanom Kebrom. Ocenili so, da je bilo v volilni proces "poseženo na način, ki ga demokratična država ne sme spregledati".

Po njihovem mnenju javno znane okoliščine in izjave najvišjih državnih organov kažejo na "možnost organiziranega in prikritega tujega vplivanja na volilni proces". Pri tem pa so poudarili, da vprašanje prikritega tujega vplivanja na volitve ne sme ostati samo predmet političnih razprav, medijskih komentarjev ali predkazenskih postopkov. "Gre tudi za ustavnopravno vprašanje, ali je bila volilna pravica državljank in državljanov dejansko zavarovana," so navedli.

Od ustavnega sodišča zato pričakujejo, da bo zadevo obravnavalo prednostno, pridobilo potrebne podatke in odgovorilo na vprašanje, ali je bila integriteta volilnega procesa ohranjena.

Z ustavnega sodišča so v četrtek popoldne sporočili le, da so prejeli več vlog in jih bodo obravnavali skladno s postopkom pred ustavnim sodiščem. "Vsa morebitna dodatna pojasnila v zadevah so preuranjena," so še dodali.