Po obdobju hladnega vreme bo danes zvečer in v noči na petek deževalo. Dež bo ob stiku s tlemi zmrzoval in nastajala bo poledica, lahko tudi žled, opozarja Agencija RS za okolje (Arso). Največja verjetnost za pojav poledice bo na severovzhodu Slovenije, predvsem na Koroškem, severnem delu Štajerske in v Prekmurju.
Proti večeru bo na zahodu države začelo deževati, ponekod po nižinah bo nastala tudi poledica. Pomrznjene ceste lahko največ težav povzročijo na severovzhodu Slovenije, medtem ko bo v nižjih delih osrednje in jugovzhodne Slovenije možen leden dež, vendar bo ta pojav tam verjetno manj izrazit.
Do spremembe vremena prihaja po tednu dni negativnih temperatur, ki so v notranjosti Slovenije vztrajale tudi čez dan. Zaradi tega so se tla ohladila in pomrznila, ohranila se je tudi snežna odeja.
Agencija za okolje (Arso) pojasnjuje, da je v noči na četrtek v višinah k nam od jugozahoda že začel pritekati toplejši zrak. Temperature med nadmorsko višino 500 in 900 metrov, pa tudi med 1.400 in 2.500 metrov so se dvignile nad ničlo. Pozitivne temperature so med drugim danes izmerili tudi na Kredarici.
“Iznad Sredozemlja se nam bliža vremenska motnja, ki bo v večernem in nočnem času našim krajem prinesla dež. Tam, kjer bo po neprevetrenih dolinah in nižinah še vztrajal hladen zrak, bo dež ob stiku s tlemi zmrzoval in nastajala bo poledica, lahko tudi žled,” napovedujejo pri Arsu.
Kot dodajajo, bo največja verjetnost za ta pojav na severovzhodu Slovenije, predvsem na Koroškem, severnem delu Štajerske in v Prekmurju. Nekaj poledice se lahko ob začetku padavin pojavi tudi ponekod drugod v osrednji Sloveniji, v luči tega pa Arso poudarja, da velja biti danes zvečer posebej previden, saj se lahko razmere spremenijo že na zelo kratkih razdaljah.
Žled je bil letos že napovedan na začetku decembra, ko je meteorolog Andrej Velkavrh zapisal, da se žled v Sloveniji pojavlja razmeroma pogosto, saj se pri nas srečujeta vpliva celine in Sredozemlja. Najpogosteje zajame območje na prehodu med Notranjsko in Primorsko ter Kočevsko oziroma kraje vzhodno od grebena Javornikov, ki so nekakšna klimatska ločnica.
Poledica in žled nastajata, ko dež zmrzuje na tleh in na objektih, drevesih. Poudarja, da se lahko tekoča voda podhladi, kar pomeni, ohladi pod ničlo, ne da bi zmrznila. To se lahko zgodi le v mirovanju in brez ostalih zunanjih motenj. Lahko se podhladijo dežne kaplje, ne more pa se to zgoditi v primeru tekoče vode. V laboratorijskih, idealnih razmerah se lahko voda sicer ohladi tudi pod -10 stopinj Celzija, ne da bi zmrznila.
V naravi ni idealnih pogojev, a se kapljice vseeno lahko ohladijo pod ničlo. Kapljice se najpogosteje podhladijo, ko se v zračni masi s temperaturo pod ničlo vrine plast toplejšega zraka s pozitivno temperaturo. Snežinke, ki padajo z vrhnjega dela oblaka skozi tako plast, se tam stalijo. Ko pa nadaljujejo svojo pot proti tlom, spet pridejo v spodnjo mrzlo plast, kjer se ohladijo, a ne zmrznejo, temveč se podhladijo, je zapisal Velkavrh in dodal, da je to poenostavljena razlaga.
Ko podhlajene kapljice trčijo ob tla ali ob oviro, v trenutku zamrznejo
Ko dežne kapljice potujejo skozi zrak, je možno marsikaj. Lahko je topla plast tako debela, hladna plast pa pretanka, da se kapljice ne podhladijo. Če je mrzla plast dovolj debela, lahko kapljice zmrznejo in dobimo ledeni dež. Če pa je mrzla plast pretanka, se na snežinkah stalijo le skrajni deli kristalčkov in na tla pada zrnat sneg, zaobljene snežinke.
Ko podhlajene kapljice trčijo ob tla ali ob oviro, v trenutku zmrznejo, nabirati pa se začne ledena obloga. Ob rahlih padavinah lahko do poledice pride tudi, ko so tla zmrznjena, ko imajo predmeti temperaturo pod ničlo, kapljice pa niso podhlajene, ampak se ohladijo, ko pridejo v stik s hladnim predmetom. Ta proces pa je možen le krajši čas in ob rahlih padavinah, saj če je ‘toplega’ dežja več, nove kapljice postopno stalijo nastalo ledeno skorjo.
Pozimi, ko ozračje v navpični smeri ni vedno premešano in so inverzne plasti pogostejše, lahko taka topla plast v sicer mrzli zračni masi traja tudi več dni, če vremenske razmere vzdržujejo tako stanje. To se lahko dogaja ob vetrovnem striženju, ko pri tleh piha vzhodnik in dovaja mrzel zrak, višje pa ne premočan južni ali jugozahodni veter, s katerim doteka toplejši, so pojasnilo Velkavrha povzeli na Arsu.
Poglejte tudi, kaj kaže radarska slika padavin.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!