Ob polnoči se bo iztekel rok za oddajo soglasij h kandidaturam za vodstvene položaje v SD. Da je že dal soglasje h kandidaturi za predsednika stranke, je potrdil župan Ajdovščine Tadej Beočanin. Za naslednika Tanje Fajon bo kandidiral tudi vodja poslanske skupine Jani Prednik, zvečer pa je vstop v tekmo potrdil tudi Milan Brglez. Koga še zanima najvišja funkcija v SD in kateri evidentirani kandidati so sporočili, da se za ta položaj ne bodo potegovali?
Ob polnoči se izteče rok za soglasja h kandidaturam za vodilne položaje v SD. Soglasje h kandidaturi za predsednika je že dal župan Ajdovščine Tadej Beočanin. Kot je dejal za N1, se je za kandidaturo odločil po posvetu z območnimi organizacijami in forumi stranke ter od nje ne namerava odstopiti.
Že v preteklih dneh je bilo sicer mogoče slišati, da naj bi si Beočanin pripravljal ekipo najožjih sodelavcev, če bo na kongresu 13. aprila izvoljen na čelo Socialnih demokratov. Na naše vprašanje, koga bi si želel na mestu glavnega tajnika, je sicer odgovoril, da je za takšno razmišljanje še prezgodaj, saj niti še ni jasno, kdo vse bo dal soglasje h kandidaturi.
Kot smo poročali, je bilo za predsednika stranke evidentiranih 22 kandidatov, za glavnega tajnika 42 in za štiri podpredsedniška mesta 56.
Prav tako je Beočanin za N1 dejal, da še ni razmišljal, ali bo v primeru izvolitve za predsednika SD župansko funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno, se pa ne namerava izneveriti občanom, ki so ga za župana izvolili za štiriletni mandat.
Nekateri naši sogovorniki Beočaninu pripisujejo kar nekaj možnosti, da nasledi Tanjo Fajon. Ob tem poudarjajo, da ob aferi sodna stavba ni zasedal najvišjih individualnih funkcij v stranki in da članstvo v njem prepoznava “nekaj svežine”.
Da je bil že sedaj v vrhu stranke, bi tako po nekaterih ocenah v SD utegnilo odvzeti kakšen glas podpredsedniku stranke in vodji poslanske skupine Janiju Predniku, ki se tudi podaja v tekmo za predsednika stranke.
Prednik je na to mesto kandidiral že leta 2020, a je moral priznati premoč sedanji predsednici Tanji Fajon. Kandidaturo je napovedal tudi leta 2022, a je pred kongresom od nje odstopil.
Pozno zvečer je kandidaturo za najvišjo funkcijo v stranki potrdil še Milan Brglez. “Po pogovoru s številnimi člani stranke in lokalnimi odbori SD sem se odločil, da podam soglasje h kandidaturi za predsednika SD. Več informacij in pojasnil o tej odločitvi bom posredoval v naslednjih dneh,” je zapisal evropski poslanec. Spomnimo, da je Brglez pred poldrugim letom kandidiral za predsednika države – kot skupni kandidat SD in Gibanja Svoboda je s 15,45 odstotka glasov zasedel tretje mesto.
Kot možnega naslednika Tanje Fajon so v SD v zadnjih dneh omenjali tudi Matevža Frangeža, ki po odstopu Klemna Žiberta začasno zaseda mesto glavnega tajnika. Vendar je Frangež sporočil, da ne namerava kandidirati za noben vodstveni položaj v stranki.
Čeprav so ga, kot pravi, v zadnjih tednih h kandidaturi za predsednika SD nagovarjali mnogi vidni in pomembni člani stranke, je na koncu pretehtala določitev, da se zaradi družinskih obveznosti v volilno tekmo ne bo podal.
Kot je poudaril Frangež, se je stranka SD znašla v težki situaciji, ko je njena prihodnost negotova. “Če kdaj, bi zdaj moral biti čas, da stopim naprej. Ker imam vizijo in ker morda vem, kako stranko preobraziti v odprto, demokratično, vključujočo in k rezultatom osredotočeno platformo,” je v zapisu izpostavil Frangež.
Dodal je, da se je vedno lahko zanesel na podporo družine – žene in treh otrok – ki pa že danes plačuje najvišjo ceno njegovega političnega delovanja in odsotnosti. “In ta cena bi bila jutri samo še večja. Zato ne bom kandidiral za predsednika SD in tudi ne za druge izpostavljene funkcije,” je zapisal Frangež in dodal, da bo do volilnega kongresa še opravljal funkcijo začasnega glavnega tajnika.
Več članov SD bi si na čelu stranke želelo gospodarskega ministra Matjaža Hana, a je ta že večkrat dejal, da se v tekmo ne bo podal. Prav tako za vodenje Socialnih demokratov ne bosta kandidirala minister za kohezijo Aleksander Jevšek in pravosodna ministrica Andreja Katič. Jevšek je pred dnevi za N1 poudaril, da ne želi, da bi se za vodstveni položaj v stranki razplamtela tekma. Ocenil je, da bi bil potreben dogovor o enem ali o dveh kandidatih. Katič pa nam je danes povedala, da je podpisala soglasje h kandidaturi za podpredsednico SD. “V situaciji, ki je na ministrstvu za pravosodje, ne bi mogla odgovorno opravljati še tako zahtevnega dela, kot je vodenje stranke. Želim pa, da nam na kongresu uspe izvoliti uspešno ekipo s socialdemokratskimi vrednotami,” je za N1 dejala Katič.
Tudi župan občine Kranj Matjaž Rakovec je članom predsedstva sporočil, da ne bo kandidiral za predsednika stranke, prav tako pa tudi ne za podpredsednika. Kot razlog je navedel, da v njegovi občini poteka doslej največji investicijski cikel. “V načrtu je vrsta udarnih projektov, z njihovo realizacijo pa bomo položaj socialne demokracije v Kranju močno okrepili. Prepričan sem, da ne samo v Kranju, temveč v celi Sloveniji,” je zapisal Rakovec. In dodal, da bo še naprej odgovorno opravljal župansko funkcijo, ni pa mogoče hkrati “polnokrvno” voditi stranke.
Malo možnosti naj bi tudi bilo, da bi se za kandidaturo odločila sedanja predsednica SD Tanja Fajon – kot pravijo naši sogovorniki, se zaveda, da bi bila to zanjo izgubljena tekma.
Kot kaže, se torej za predsednika SD ne bo potegoval nihče od ministrov, ob čemer se postavlja vprašanje, ali bo novoizvoljeni prvak druge največje koalicijske stranke po kongresu vendarle vstopil v vlado. Običajno je namreč, da so predsedniki vladnih strank tudi član ministrske ekipe.
Tudi tisti, ki soglasja h kandidaturi do polnoči ne bodo podali, pa se lahko v igro za strankarske funkcije vključijo še na samem kongresu stranke. Pogoj je, da se pod predlog podpiše najmanj tretjina navzočih delegatk in delegatov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje