Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pričakuje, da vodstvo zdravstvenega zavoda v primeru spornega, neetičnega in celo koruptivnega ravnanja prekine delovno razmerje s takšnim zdravnikom. V odgovoru na poslansko vprašanje se je minister nanašal na primer UKC Ljubljana, kjer sicer v zadnjem času odmeva primer Bošnjak.
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je namreč pod plazom kritik zaradi nevrokirurga Romana Bošnjaka. Ta je operiral tujo državljanko, ki je morala poleg plačila operacije bolnišnici Bošnjaku nakazati še dodatnih 6.000 evrov na račun agencije v Hongkongu.
Vodstvo UKC Ljubljana se je sicer danes seznanilo z mnenjem komisije UKC za strokovno etična vprašanja, iz katerega izhaja, da je bilo Bošnjakovo ravnanje neprimerno in nedopustno ter etično sporno. Bošnjak je pred komisijo priznal etično sporno ravnanje, je v soboto poročal POP TV. Prav tako je odstopil s predstojniškega mesta, dobil pa je tudi opomin vodstva pred odpovedjo.
“Osebno pričakujem, po razkritju vseh podatkov, ki so sedaj jasni, da vendarle vodstvo zavoda prekine delovno razmerje s takim zdravnikom,” je dejal minister Danijel Bešič Loredan. Škoda, ki je bila povzročena javnemu zdravstvenemu zavodu, je namreč po njegovem mnenju nepopravljiva. “Tudi vsi v zdravstvenem sistemu bodo dobili signal, da vendarle ne morejo početi vsega, kar mislijo, da je prav oziroma da je dovoljeno res čisto vse brez sankcij,” je dejal minister.
Poslanka SD Bojana Muršič je namreč v vprašanju ministru izpostavila, da smo v zadnjem času zasledili preusmerjanje pacientov iz javnega sistema v zasebne prakse, zamenjave živih in mrtvih pacientov, opravljanje zasebnega dela med službenim časom, zahteve po plačilih dela na zasebne račune v tujini in tako naprej. “Skupno vsem tem primerom pa je, da ni zaslediti nikakršnih indicev, kako bomo takšna neetična ravnanja tudi kaznovali,” je dejala Muršič. Ministra je zato vprašala, kakšne sistemske rešitve načrtuje, da se takšna neetična, koruptivna ravnanja ne bodo več dogajala v prihodnje.
Minister je dejal, da so to res “izjemno ekscesne prakse”. “Moja osebna želja je, da se zdravništvo samo opredeli do tistega, kar je v sistemu dovoljeno in kar ni dovoljeno,” je dejal, s čimer apelira na odbor Zdravniške zbornice za pravno-etična vprašanja.
Ministrstvo za zdravje zdravnikov ne more sankcionirati, lahko pa jih delodajalec, je dejal. Ministrstvo razen izrednega upravnega nadzora ali pa sistemskega nadzora nima moči, je pojasnil.
“Kristalno je jasno, da približno 10 odstotkov ljudi v sistemu zlorablja že obstoječe zakonodajne okvirje in tukaj je potrebno tudi na sistemski ravni najti pot, kako temu narediti konec in kako bodo tisti, ki na tak način to zlorabljajo, tudi ustrezno sankcionirani,” je dejal minister.
Kar zadeva javno naročanje, pa se bomo morali po besedah ministra tako kot celotna Evropa opredeliti, kaj bomo z zdravili, medicinskimi pripomočki in drago medicinsko opreme. To razpravo bomo morali po njegovi oceni opraviti do jeseni oziroma najkasneje do konca leta. Najbolj ključno se ministru zdi, da vzpostavijo javni transparenten pregled porabe denarja in plačil storitev v zdravstvu. “Ko se vidi, kaj kdo dela, koliko za kaj naredi, se vsi ti apetiti močno zmanjšajo,” je dejal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje