V arhitekturnem biroju Scapelab opozarjajo na kršitve pri arhitekturnem natečaju za novo sodno stavbo v Ljubljani. Izpostavili so kratek razpisani rok za izdelavo rešitev, povezanost žirije in nagrajencev ter neizpolnjevanje zahtev naročnika pri nagrajenem projektu. Biro je že vložil zahtevek za revizijo.
Predstavniki arhitekturnega biroja Scapelab so opozorili na po njihovem mnenju nedopustne kršitve zakonodaje pri pravkar zaključenem arhitekturnem natečaju za novo sodno stavbo v Ljubljani. Med kršitvami izpostavljajo kratek rok za izdelavo rešitev, povezanost žirije z nagrajenci in neizpolnjevanje zahtev naročnika.
Kot je na novinarski konferenci povedal Jernej Šipoš iz Scapelaba, se je proces priprave natečaja in izbora rešitve izvedel na nesprejemljiv način. “Tako očitne nepravilnosti in izkrivljanje procesov moramo nemudoma ustaviti in tudi sankcionirati,” je izpostavil. Pripravo natečaja je vodilo ministrstvo za pravosodje v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije.
Na koncu je žirija izbrala rešitev z eno od najdražjih projektantskih ocen, je opozoril Boris Matić. Ob tem je spomnil, da je izvedenec za investicijo, ki je v postopku presojal korektnost ocen ponudnikov, v svojem mnenju ocenil, da bo dejanska investicija približno dvajset odstotkov višja od ocene avtorja.
Kot je razvidno iz opisa projekta naj bi omenjena sodna stavba stala ob Dunajski cesti in Topniški ulici, združevala pa bi Okrožno sodišče, Okrajno sodišče ter Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Je žirija spregledala poslovne in osebne povezave med nagrajenci in člani žirije?
“Nedopustno je, da je za gradnjo nove sodne palače izbran projekt za 135 milijonov evrov, ob tem, ko je imel naročnik na voljo projekte za 20 ali 50 milijonov evrov manj. Prav tako bo v tej stavbi v 21. stoletju veliko zaposlenih delalo v prostorih brez dnevne svetlobe,” je dejal. Navedel je, da bo kvadratni meter pisarne novega sodišča stal 3000 evrov, medtem ko običajno stanejo 1500 ali 1700 evrov.
Ena od številnih kršitev na natečaju je bila po mnenju sogovornikov že določena oblika stavbe na lokaciji. Zbornica za arhitekturo je namreč pristala na organizacijo natečaja na zemljišču, ki ima že določeno obliko in velikost, ki jo stavba mora imeti. Podan je bil tudi izjemno kratek rok za izdelavo rešitev. Tudi zaradi tega je na natečaj prispelo samo osem rešitev, kar se lahko po navedbah sogovornikov razume tudi kot poskus omejevanja konkurence.
Po Matićevem mnenju je nezakonito in neetično, da žirija spregleda poslovne in osebne povezave med nagrajenci in člani žirije. Poleg tega je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da imajo delovna mesta obvezno dnevno svetlobo. Predpisal je tudi najmanjše dovoljene velikosti pisarn. Nagrajeni elaborati so načrtovali delovna mesta brez naravne osvetlitve in v kleti, je pripomnil.
“Zaskrbljujoče je, da je na tako pomembnem natečaju izbran nekdo, ki ne upošteva pravil in ne izpolnjuje kriterijev,” je opozoril Marko Studen. Prepričan je, da “smo priča pajdaškemu razdeljevanju davkoplačevalskega denarja pod krinko javnega natečaja”. “Izpostavljamo se zato, ker verjamemo, da bi pred zakonom in pred žirijo v javnih natečajih morali biti vsi enakopravni. Na tem natečaju pa nismo bili,” je še poudaril Studen.
Ker želijo v biroju Scapelab ubraniti “institut javnega natečaja” so vložili zahtevek za revizijo zoper obvestilo o izidu natečaja, na katerem je zmagala rešitev biroja Matija Bevk arhitekti.
Zbornica: Izbrana rešitev najbolj kakovostno odgovarja na zahteve naročnika
Iz zbornice za arhitekturo in prostor so sporočili, da zaradi vložene revizije natečaj še ni pravnomočno zaključen, zato niso javni vsi podatki, ki so jih natečajniki oddali za potrebe natečaja, prav tako tudi ne podatki, ki jih je vložnik revizije pridobil z vpogledom v natečajno ponudbeno dokumentacijo natečajnikov. Iz tega razloga imajo vsi udeleženci natečaja, vključno z zbornico, do zaključka revizijskega postopka, ki bo predvidoma trajal dva do tri mesece, omejene možnosti pri javnem odgovarjanju na očitke.
Ob izpostavljenih očitkih so v zbornici navedli, da je ocenjevalna komisija vse odločitve sprejemala s konsenzom, da prvonagrajena rešitev po oceni komisije najbolj kakovostno odgovarja na kompleksne zahteve naročnika iz natečajne naloge, da je domnevna nižja cena izgradnje lastna ocena natečajnikov in da je bila rešitev sodne stavbe Matića, Studna in Šipoše kljub referencam avtorjev s strani ocenjevalne komisije ocenjena kot manj uspešna in zaradi tega ni prejela priznanja ali nagrade.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje