Kapljajo informacije iz sporazuma: kaj bo s Hormuško ožino, zamrznjenimi sredstvi in bogatenjem urana?

Ameriški predsednik Donald Trump je sinoči na omrežju Truth Social sporočil, da so ZDA in Iran dosegli okvirni sporazum za končanje vojne.

Sporazum, ki še čaka na dokončno potrditev ZDA, Irana in drugih držav, predvideva 60-dnevno podaljšanje premirja. V tem času naj bi Hormuška ožina ostala odprta za neovirano plovbo, Iran pa bi se zavezal k odstranitvi min, ki jih je tam položil, poroča ameriški portal Axios, ki se sklicuje na neimenovane ameriške uradnike.

V zameno bi ZDA odpravile blokado iranskih pristanišč in omilile sankcije, s čimer bi Iranu znova omogočile izvoz nafte. Po navedbah ameriških uradnikov bi to močno pomagalo iranskemu gospodarstvu, hkrati pa razbremenilo svetovni naftni trg.

Kot piše Axios, sporazum temelji na Trumpovem načelu "olajšave v zameno za rezultate". Iran je sicer zahteval takojšnjo odmrznitev sredstev in trajno odpravo sankcij, vendar je ameriška stran vztrajala, da se bo to zgodilo šele po konkretnih popuščanjih Teherana.

Načrt vključuje tudi iransko zavezo, da ne bo razvijal jedrskega orožja ter da se bo pogajal o prekinitvi bogatenja urana in odstranitvi zalog visoko obogatenega urana. Dva vira, seznanjena s pogajanji, sta za Axios povedala, da je Iran prek posrednikov ZDA že podal ustna zagotovila o možnih popuščanjih glede jedrskega programa, na katera je pripravljen pristati.

Novinar ameriške javne radiotelevizije PBS Nick Schifrin je medtem na omrežju X zapisal, da naj bi Iran bogatenje urana ustavil za obdobje od 10 do 20 let. Točno trajanje za zdaj še ni usklajeno, prav tako ni dogovorjeno, kaj bi Iran po izteku tega obdobja smel oziroma ne bi smel početi.

Po Schifrinovih navedbah naj bi Iran Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) omogočil tudi dostop do svojih jedrskih objektov in se zavezal, da ne bo uporabljal podzemnih jedrskih objektov.

V 60-dnevnem obdobju naj bi ZDA in Iran nadaljevali pogajanja o odpravi sankcij in odmrznitvi iranskih sredstev, vendar bi bili ti ukrepi izvedeni šele po dosegi dokončnega sporazuma, piše Axios. Ameriške sile, ki so bile v zadnjih mesecih prisotne v regiji, bi medtem ostale na območju in bi se umaknile šele po dosegi končnega dogovora.

Osnutek vključuje tudi končanje vojne v Libanonu

Osnutek sporazuma pa vključuje tudi konec vojne med Izraelom in Hezbolahom v Libanonu.

Ameriški uradnik je za Axios poudaril, da ne bi šlo za "enostransko premirje" in da bi Izrael lahko ukrepal, če bi se Hezbolah znova oboroževal ali izvajal napade. "Če se bo Hezbolah obnašal odgovorno, se bo tudi Izrael," je dejal.

Bela hiša upa, da bodo razlike odpravljene še danes

Bela hiša po navedbah ameriških uradnikov upa, da bodo preostale razlike odpravljene v naslednjih urah in da bi sporazum lahko objavili že danes.

Ameriški uradniki sicer opozarjajo, da dogovor morda ne bo zdržal vseh 60 dni, če bodo ZDA ocenile, da Iran pri jedrskih pogajanjih ni resen. Po drugi strani pa Washington verjame, da bodo gospodarske težave Irana Teheran spodbudile k širšemu dogovoru o odpravi sankcij.

"Zanimivo bo videti, kako daleč bo Iran dejansko pripravljen iti. Če pa so pripravljeni spremeniti svojo smer, jih bo ta naslednja faza prisilila v ključne odločitve o tem, kakšna država želijo biti," je za Axios dejal ameriški uradnik.

Trumpovi svetovalci ob tem pravijo, da je predsednik pripravljen storiti veliko za obnovitev odnosov z Iranom, če bo Teheran izpolnil ameriške zahteve glede jedrskega programa.