Visoka udeležba na predčasnem glasovanju nakazuje, da bo tudi v nedeljo volilo precej več ljudi kot pred štirimi leti. Kakšni so razlogi za to in kdo se tega lahko veseli?
Na predčasnem glasovanju, ki je potekalo od torka do včeraj, je glas oddalo več kot 130.000 volilcev. To je za polovico več kot na lanskem referendumu o zakonu o vodah in za kar 145 odstotkov več kot na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2018.
Visoka udeležba na predčasnem glasovanju ne pomeni nujno, da bo volilna udeležba visoka tudi v nedeljo. Na referendumu o vodah je predčasno glasovalo veliko več ljudi kot na državnozborskih volitvah leta 2018, vendar je bila končna udeležba na referendumu nižja. Res pa je, da volitev in referendumov v tem smislu ni mogoče neposredno primerjati, saj lahko na referendumu volilci tudi z neudeležbo izrazijo svojo voljo. V primerjavi z drugimi referendumi je bila končna udeležba na lanskem zelo visoka.
Strokovnjaki tako menijo, da je tokrat vendarle mogoče pričakovati veliko višjo končno udeležbo kot na zadnjih dveh državnozborskih volitvah. Morebitni praktični razlogi za to, da bi ljudje hiteli na volišča, namreč niso tako zelo pomembni, pojasnjujejo. “Mislim, da pri večini, ki so že šli volit, razlog ne more biti v morebitni odsotnosti na volilno nedeljo, saj se šolske počitnice še ne začnejo v ponedeljek, ampak v sredo,” pravi Andraž Zorko iz agencije za raziskovanje javnega mnenja Valicon.
Tudi po tretjem dnevu predčasnega glasovanja, ostaja projekcija končne udeležbe na osnovi obsega predčasnega glasovanja in končne udeležbe na referendumu 2021 enaka, to je dobrih 1,2 milijona upravičencev oz. nekaj čez 71%, volilni prag bi bil tako pri 48.300 glasovih. #volitve22
— An dr. Až Zorko (@Andrazus) April 22, 2022
Možnost okužbe s koronavirusom, ki bi preprečila odhod na volitve, pa najverjetneje trenutno ni tako zelo prisotna v glavah slovenskih volilcev, meni Samo Uhan iz Centra za raziskovanje javnega mnenja pri ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
“Če ocenjujemo na podlagi primerjave z referendumom o vodah, bo na koncu udeležba na tokratnih volitvah presegla 70 odstotkov, kar je za 20 odstotnih točk več kot na volitvah leta 2018,” pravi Zorko, “to bi bila res velika rast.”
Uhan ocenjuje, da udeležbe ne bo znižalo niti včerajšnje razburljivo soočenje na Televiziji Slovenija. Čeprav bi se mnogim zdelo, da takšen “gostilniški prepir” odvrača volilce do politike nasploh, se ni zgodilo nič zares novega, pravi. “Oddaja je bila morda pod standardi, ki bi si jih želeli in kakršne smo poznali v preteklosti,” pojasnjuje, “vendar je bila povsem v skladu s standardi, ki so se v zadnjem času, tudi s sodelovanjem politikov, vzpostavili na nekaterih drugih komunikacijskih kanalih, na primer na spletnih omrežjih.” Oddajo je mogoče razumeti kot najbolj viden prikaz stanja, za katerega smo že vedeli. Zato Uhan pričakuje, da bo njen vpliv predvsem utrditev predhodnih stališč volilcev.
Podporniki vlade v odzivih na soočenje poudarjajo, da so oddajo zapustili vsi predstavniki tako imenovane Koalicije ustavnega loka (KUL), vendar Zorko opozarja, da je prvi odšel podpornik vlade, predsednik SNS Zmago Jelinčič. “Ponoven pogled oddaje pokaže, da je bil voditelj popolnoma nepripravljen,” še dodaja, “zato je najverjetneje vsem razumnim gledalcem jasno, da je bil odhod strank KUL upravičen. Menim, da jih bo njihova volilna baza za to nagradila.”
Včeraj sem si še enkrat pogledal razplet #soočenje. Čeprav smo se res fino ponorčevali in nasmejali, je zadeva daleč od smešnega. V bistvu je strašljiva. Priporočam ponoven ogled. V mračnih sanjah bi bili to tisti spomini iz Dekline zgodbe, kako se je vse skupaj začelo.#volitve22
— An dr. Až Zorko (@Andrazus) April 22, 2022
Dobra novica za levico in Resnic.co
Po Zorkovem mnenju visoko udeležbo deloma poganja “sentiment, ki smo ga zaznali že na referendumu o vodah”. Vendar so lani na referendumu glas oddali predvsem nasprotniki vlade oziroma vladnega zakona, tokrat pa so oziroma bodo na volišča prišli tudi podporniki aktualne, desno usmerjene vlade, pojasnjuje.
Za podpornike desnice sicer velja, da so veliko bolj zanesljivi udeleženci volitev kot podporniki nasprotnega političnega pola. To napeljuje na sklep, da visoka volilna udeležba nakazuje na večji delež glasov za levosredinske stranke.
K visoki volilni udeležbi zagotovo prispeva odpor do vlade, se strinjata Zorko in Uhan. Ni zanemarljivo, sta opozorila, da na volitve aktivno pozivata civilni iniciativi Inštitut 8. marec in Glas ljudstva, katerih stališča so precej blizu stališčem opozicijskih strank in nove stranke Gibanje Svoboda.
Deloma pa bi lahko k visoki volilni udeležbi prispevali tudi tako imenovani protisistemski glasovi. “Pojavil se je nov protivladni odpor, ki ni povezan z nobeno uveljavljeno stranko,” pojasnjuje Zorko, “manifestiral se je na jesenskih protestih in ga zastopa Resni.ca.”
Stranka Resni.ca bi po njegovem mnenju lahko na volitve pritegnila nove volilce in se uvrstila v parlament. Raziskave tega ne kažejo, čeprav ji v zadnjih dneh podpora nekoliko raste. “Vendar gre morda za volilce, ki pogosteje zavračajo ankete in jih zato raziskave podcenjujejo,” pravi.
Tako Zorko kot Uhan sta opozorila, da bodo med tokratnimi “dodatnimi” volivci tudi podporniki desnih strank. Tudi med temi je verjetno določeno število volilnih upravičencev, ki še niso (bili) povsem odločeni, ali naj gredo volit. Ti ljudje bi lahko, pojasnjuje Zorko, visoko volilno udeležbo na predčasnem glasovanju videli kot sporočilo, da “gre tokrat zares” in da je tokrat bolj pomembno sodelovati.
Zorko pričakuje tudi, da se bo ponovil oziroma potrdil tudi večji volilni angažma mladih. Ti so se množično udeležili lanskega referenduma, medtem ko so se prej volitev izogibali. “Pravzaprav tu ne govorimo o mladih nasploh,” pojasnjuje, “gre za menjavo generacij. Pred leti so mlade predstavljali tako imenovani milenijci oziroma generacija Y, za katere je bila in je še vedno v večji meri značilna volilna abstinenca. Zdaj pa so mladi volilci iz generacije Z, ki je bolj politično aktivna.”
To bi lahko koristilo strankam Levica, NSi in SNS, ki imajo večji delež mladih podpornikov. Za SNS poleg tega velja, da jo javnomnenjske raziskave podcenjujejo, iz istega razloga kot Resni.co.
Z domačega vrta – volilna napoved, Valicon way 😉 Če boste volili iskreno, se boste našli v modri barvi levo, če (še) dopuščate možnost taktične izbire, ste v zelenem traku desno. Kar tretjina opredeljenih utegne glasovati taktično. Zato je razplet dokaj negotov. #volitve22 #nit https://t.co/29HsQ2mOTb
— An dr. Až Zorko (@Andrazus) April 22, 2022
Na letošnjih volitvah se je pojavil tudi nov način taktičnega glasovanja, potrjuje Zorko. Taktično glasovanje sicer ni nič novega. Na volitvah 2008 in 2011 so na primer volilci, ki predvsem nasprotujejo Janši, množično podprli stranki, ki jima je najbolje kazalo, da bosta premagali SDS. Torej SD leta 2008 in Listo Zorana Jankovića leta 2011.
“Zdaj pa zaznavamo, da bi lahko precejšen delež ljudi iz nekoliko drugačnega razloga glasoval za stranko, ki jim sicer ni prva izbira,” pravi Zorko. Ta novi razlog je, da bi glasovali za stranko, ki je na robu uvrstitve v parlament. Namen takšnega glasovanja pa bi bil, da bi se po volitvah lažje oblikovala koalicija strank, ki nasprotujejo SDS, še pojasnjuje Zorko. Ob tem pa opozarja, da hkrati še vedno obstaja tudi možnost, da bi volilci, ki nasprotujejo SDS, taktično glasovali za stranko, ki ima najboljše možnosti, da premaga SDS. Torej za Gibanje svoboda.
Dileme, kakšna je najbolj koristna razdelitev glasov, se pojavljajo tako na levici kot desnici. “Prehajanj med poloma je zelo malo,” pravi Uhan. Lahko bi torej rekli, da se dogaja samo “kraja” glasov med zavezniki.
Spremljajte volitve 2022 na n1info.si. #volitve #volitve2022 #n1slovenija
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje