Pogajanja ministrstva in zdravniškega sindikata Fides ne dajejo prav optimističnega vtisa. Zdravniki so stavko zaostrili, bolniki pa so pri tem potegnili kratko. Bi morala vladna stran vztrajati na svojih stališčih in tvegati še bolj zaostreno stavko ali bi morala popustiti? Bi morali zdravniki počakati na ureditev plač v javnem sektorju ali je prav, da vztrajajo pri uveljavitvi svojih zahtev? Tako odgovarjajo parlamentarne stranke.
Iz pogajanj ministrstva za zdravje in Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides ne veje prav veliko optimizma. Po koncu sredinih pogajanj je tako podpredsednik Fidesa Janusz Klim napovedal zaostritev stavke. “Vlada želi vse, ponudi pa nič, želi, da prenehamo stavkati, ponuja pa obljubo, da se bo začela o že dogovorjenem ponovno pogajati v prihodnje, brez predlogov, ki bi bili zavezujoči, in brez konkretnih jamstev,” je strnil očitke.
Je prav, da vlada vztraja na svoji poziciji, ne popusti zahtevam zdravnikov in tvega zaostrovanje stavke, ali bi morala popustiti? Bi morali nekoliko popustiti zdravniki? Tako odgovarjajo parlamentarne stranke.
Svoboda: Zdravje ne sme biti predmet izsiljevanj
V poslanski skupini Svoboda obžalujejo napoved o zaostritvi stavke, a jih hkrati veseli, da mnogi zdravniki in zobozdravniki svoje delo vendarle normalno opravljajo. “To po naši oceni samo še dodatno dokazuje, da je predstavnikom Fidesa mar predvsem za lastne plače, manj pa za paciente, javno zdravstvo in državotvornost. Po našem mnenju bi to moralo biti drugače, sploh v luči dejstva, da so ravno zdravniki najbolje plačana skupina v javnem sektorju, ki ji pripadajo številni dodatki, in v luči uradnih podatkov, ki kažejo, za koliko so se v času te vlade že zvišale plače zdravnikov in zobozdravnikov,” je pojasnila poslanka Svobode in predsednica parlamentarnega odbora za zdravje Tamara Kozlovič.
“Podpiramo prizadevanja vlade, da plačni sistem prenovi celovito, saj so nas prav pretekli parcialni dogovori pripeljali do številnih anomalij in nesorazmerij,” je še dejala Kozlovič ter poudarila, da si zdravje ne sme biti predmet izsiljevanj. “Želimo si konstruktivnega dialoga za pogajalsko mizo, ne pa izsiljevanj posameznih skupin na plečih pacientk in pacientov.”
Ob tem je še poudarila, da so se plače zdravnikov in zobozdravnikov od oktobra 2022 do lanskega aprila 2023 v povprečju zvišale za 4,46 plačnega razreda, kar letno pomeni več kot 80 milijonov evrov. “Plače v tej plačni skupini so se v povprečju zvišale za 16,77 odstotka,” je še zaključila.
SD: Delimo veliko zaskrbljenost pacientov
V poslanski skupini Socialnih demokratov so zapisali, da delijo “veliko zaskrbljenost pacientk in pacientov”. Dodali so, da pacienti nosijo največje breme že tako slabega stanja v zdravstvu, ki ga še dodatno poglablja stavka zdravnikov in zobozdravnikov. “Od obeh pogajalskih skupin, vladne in zdravniškega sindikata, pričakujemo, da se čim prej dogovorita, to pa bo po našem prepričanju možno takrat, ko se bo v ospredje iskreno postavilo pacienta in njegovo dobrobit,” so zapisali.
Levica: Tudi Fides mora stopiti korak nazaj
“Stavka je popolnoma nepotrebna,” je poudaril sekretar poslanske skupine Levica Alan Medveš. Prepričan je, da je treba dialog voditi na drugačen način, vladna stran pa je pokazala željo po ureditvi situacije, tudi v zdravstvu. “Stavka zdravnikov ni usmerjena v ohranitev javnega zdravstvenega sistema, ampak naslavlja zgolj skupino zdravstvenih delavcev,” je dejal in dodal: “Če bi Fides v ospredje postavil bolnike, bi naredili vse, da ne bi bili prikrajšani za storitve in da njihovo zdravje ne bi trpelo. Tudi Fides mora stopiti korak nazaj in počakati na reformo plač, ki jo je napovedala vlada.” Dodal je še, da so tudi tudi drugi socialni partnerji znotraj zdravstvenega sistema stavko ocenili kot nepotrebno.
Medveš meni, da bi morala tudi ministrica Valentina Prevolnik Rupel, ki je na čelu zdravstvenega resorja nasledila Danijela Bešiča Loredana, dobiti priložnost, da naredi korake z ureditvijo plač. Na pomisleke zdravstva, ki je nezadovoljno s tem, da ministrice ni na pogajanja, pa odgovarja, da je Prevolnik Rupel takoj po imenovanju poprijela za delo. Na pogajanjih sicer ministrstvo zastopa državni sekretar, Medveš pa je prepričan, da med seboj ustrezno komunicirata. “Ni razlogov, da bi bila pogajanja kaj slabša, ker na njih ni ministrice,” je rekel.
Nekateri zaposleni, ki so zboleli in bi potrebovali bolniški stalež, so se zaradi stavke zdravnikov znašli v godlji. Več stavkajočih zdravnikov se je namreč odločilo, da v času stavke bolniških odsotnosti ne bodo urejali, saj ta ne sodi med nujne storitve.
SDS: Vlada mora začeti izpolnjevati svoje obljube
“Vprašanje ni, ali naj vlada popusti zahtevam zdravnikov, pravo vprašanje je, kdaj bo vlada začela izpolnjevati, kar je sama obljubila. Vlada je zdravnikom sama obljubila nov plačni steber za zdravstvo, najprej do 1. aprila 2023, nato do 1. junija 2023,” pa odgovarjajo v poslanski skupini SDS. Izpostavili so, da so padle čisto vse obljube o zdravstveni reformi, vsi zadani roki na časovnici pa so zamujeni. Poslanska skupina se že dlje časa sprašuje, kdaj bo vlada v državni zbor poslala zakone, ki jih je obljubila.
NSi: Odlašanje vlade razumemo kot brezbrižnost do bolnikov
Poslanka NSi Iva Dimic ocenjuje, da vlada v zadnjem letu in pol ni bila uspešna pri reševanju nakopičenih težav v zdravstvu. “V Novi Sloveniji ne vidimo iskrenih namenov, da bi se zadeve rešile tako v korist pacientov kot tudi zaposlenih v zdravstvenem sistemu. To potrjuje neresen pristop vlade in sestava pogajalske skupine, kjer pogajalci nimajo mandata, da bi karkoli spremenili, ukrepali in podpisali. Takšna dejanja dokazujejo, da pacienti in zaposleni v zdravstvu še vedno niso prioriteta te vlade,” je prepričana poslanka.
V NSi vlado pozivajo, da uredi razmere med zaposlenimi, tako finančno kot organizacijsko. Pričakujejo, da bo vlada zagotovila ustrezne pogajalce. “Vsako odlašanje in neresen pristop vlade razumemo kot zanemarjanje in brezbrižnost do bolnikov,” je dodala poslanka.
Med stavko zdravnikov na urgencah opažajo povečan obisk. Na Jesenicah paciente pozivajo, naj pred odhodom na urgenco preverijo, ali jih morda vseeno lahko sprejemajo pri izbranem zdravniku. V Mariboru pa jih skrbi, ali bodo zmogli pritisk, če se bo stavka stopnjevala, bolniki pa bodo namesto pri osebnih zdravnikih pomoč iskali na urgenci.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje