V Golobovi vladi se lotevajo priprave projekta, s katerim bi uresničili zavezo iz koalicijske pogodbe o ukinitvi najemanja delavcev od zunanjih izvajalcev oziroma outsourcinga čistilk in varnostnikov. Priprava izhodišč za ta projekt naj bi sodila med osrednje zadolžitve dosedanjega direktorja Inštituta za študije prekariata Črta Poglajna, ki ga bo ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik sredi tega meseca zaposlila v svojem kabinetu.
“Javni sektor bomo postavili za pozitiven zgled in v njem v čim krajšem času v skladu s pripravljeno strategijo odpravili prekarnost, in sicer bomo tam, kjer obstaja redna potreba po rednem delu, ukinili outsourcing.” Tako so v koalicijsko pogodbo zapisale sedanje vladne stranke. Po naših informacijah se je razprava o tem, kako ukiniti najemanje delavcev od zunanjega izvajalca oziroma outsourcing čistilk in varnostnikov, na sejah aktualne vlade že nekajkrat odprla, pripravo celovitega načrta pa so zaupali ministrstvu za javno upravo (MJU). To kot upravljalec nepremičnin v lasti države prek zunanjih pogodbenih izvajalcev za večino ministrstev zagotavlja storitve čiščenja in varovanja poslovnih prostorov.
“Na MJU že preučujejo ukrepe najprej za zmanjšanje in nato za odpravo prekarnih oziroma negotovih oblik dela, kjer je to le mogoče,” je vlada sredi septembra odgovorila na pisno pobudo poslancev SD za čimprejšnjo odpravo outsourcinga v javnem sektorju. Kot nam je danes povedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, se bo čez deset dni v njenem kabinetu zaposlil Črt Poglajen, ki je doslej vodil Inštitut za študije prekariata. Ta naj bi pripravil izhodišča, kako se v državni upravi spopasti s prekarnostjo, njegova prva zadolžitev pa se bo nanašala prav na odpravo zunanjega najemanja delavcev in delavk za čiščenje in varovanje. Pilotni projekt, s katerim bi odpravili del outsourcinga na omenjenih področjih, naj bi po besedah Ajanović Hovnik stekel v letu 2024, ko naj bi se tudi iztekle nekatere pogodbe, ki jih je podpisala prejšnja vlada.
Kako bi se projekta konkretno organizacijsko lotili, naj bi vlada še dorekla, po razmišljanjih ministrice Ajanović Hovnik pa bi lahko na MJU oblikovali sektor, ki bi kot nekakšna agencija zagotavljal storitve čiščenja in varovanja za vsa ministrstva. “Zavzemamo se, da bi tiste aktivnosti, ki se izvajajo vsakodnevno, zagotavljali sami. K outsourcingu se lahko zatečeš tam, kjer se potreba po določenih storitvah pojavi zgolj občasno,” je za N1 dejala Ajanović Hovnik. Po oceni ministrice bi morali v prihodnje doreči tudi, katere so tiste podporne službe, ki bi jih lahko združevali na ravni državne uprave, pri čemer omenja finančne službe in kadrovske službe.
Na problem prekarnosti je v koalicijski pogodbi sicer opozorila že koalicija Marjana Šarca. “Z namenom zamejitve prekarnosti bo uvedena zaposlitev ‘outsourcanih’ delavcev oziroma se bodo iskale druge rešitve za zaposlitev takih delavcev v javni upravi,” je zapisala. V času Šarčeve vlade so se za prenehanje outsourcinga čistilk odločili na dveh ministrstvih, ministrstvu za delo in na ministrstvu za javno upravo; na obeh so čistilke za lastne potrebe zaposlili. Na MJU imajo tako od leta 2020 zaposlene štiri čistilke in enega koordinatorja. “Naredili smo izračune in izvedli pilotni projekt, s katerim smo tudi ostalim v državni upravi pokazali, kako je mogoče na ministrstvu zaposliti čistilke. Pri tem ni bilo nobenih težav in nobenih zapletov,” nam je dejal minister za javno upravo v Šarčevi vladi Rudi Medved. Na ministrstvu za izobraževanje pa so se v tistem času odločili za zaposlitev receptorjev.
Med centralizirane uporabnike, za katere storitve čiščenja poslovnih prostorov prek zunanjih pogodbenih izvajalcev zagotavlja MJU, sicer ne sodita ministrstvo za obrambo in ministrstvo za notranje zadeve. Tako ima ministrstvo za obrambo za čiščenje samo sklenjene pogodbe z zunanjimi izvajalci, MNZ in policija pa imata tako zunanje izvajalce kot lastne zaposlene.
Vlada je v odgovoru na pobudo poslancev SD za čimprejšnjo odpravo outsourcinga med drugim navedla, da je postopek prehoda na neposredno zaposlovanje javnih uslužbencev za izvajanje posameznih storitev (čiščenje, vzdrževanje, varovanje) proces, na katerega vpliva veliko zunanjih dejavnikov, na primer že sklenjene veljavne pogodbe, zagotovitev proračunskih sredstev in kadrovskega načrta, proces zaposlovanja …
“Vsekakor pa se – in to želimo izrecno poudariti – vlada zaveda, da pri pripravi sistemskih rešitev izvajanja nalog čiščenja, stroškovna učinkovitost izvajanja teh storitev oziroma zaposlitev ne sme in ne more biti edino vodilo pri odločanju,” je poudarila vlada. Ob tem je dodala, da ni razloga, da bi posamezne naloge v organih državne uprave izvajali javni uslužbenci, druge naloge, četudi podporne, pa prek outsourcinga storitev zunanji izvajalci. “Zato je pobudo poslancev razumeti tudi in predvsem kot dobrodošlo znamenje, da stremimo k skupnemu cilju, to pa je zagotavljanje enakega obsega delavskih pravic in s tem ustrezne socialne varnosti. Kar je – ne glede na vlado – leta in celo desetletja ostajalo zanemarjeno,” še lahko preberemo v vladnem odgovoru poslancem SD.
Socialni demokrati, ki so bili sicer v preteklosti v številnih vladah, so v pobudi za čimprejšnjo odpravo outsourcinga v javnem sektorju navedli, da množično izvajanje storitev za javni sektor, ki ga izvajajo zunanji izvajalci, pomeni veliko tveganje za razvoj prekarnosti. “Odnos med najetim delavcem in delodajalcem nima pozitivnih razvojnih ali finančnih učinkov za državo. Pomembno je, da država s svojim vzorom in spodbujanjem izvajanja storitev preko sistemiziranih delovnih mest v javnem sektorju spodbudi tudi zasebni sektor, da naloge, ki so predvidljive in stalne, vključi v sistemizirana delovna mesta,” so poudarili poslanci SD.
Načrtovani projekt, po katerem bi ukinili outsourcing čistilk in varnostnikov, pozdravljajo tudi v Levici. “V stranki se vseskozi zavzemamo za ustanovitev državnega podjetja oziroma agencije, ki bo zaposlilo čistilke, vratarje in varnostnike ter jim zagotovilo normalne plače, normalne delovne pogoje. Z outsourcingom moramo v javnem sektorju zaključiti. Ta mora biti zgled dobrega zaposlovalca,” je za N1 poudaril koordinator Levice Luka Mesec.
Sindikati so v preteklosti večkrat javno opozarjali, da je outsourcing v primerih, ko gre za trajno potrebo po dejavnosti, zgolj prikrita oblika zaposlovanja. “Kot taka je huda anomalija v kadrovanju državnih ustanov, saj ni ne socialno pravična ne ekonomsko smotrna. Kaže na odsotnost občutka socialne odgovornosti in enakopravne obravnave delavcev, to pa je v socialni in pravni državi nedopustno,” so na primer v javnem opozorilu poslancem in poslankam konec leta 2018 zapisali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Delavski svetovalnici.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje